Po mojem je to stavek, ki bi ga morali napisati v materinsko knjižico.

Aja, pa res mislim tako, ne le prijazno kimam

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

ej, jaz sem tud lena - ga nisem šla niti odpret

p.s. no, tle se vidi kako kaotično delam pri projektih s tamalo

autasajderki sva, ampak dobro.


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Pelin, e vidiš, tako pa lahko nekam pridemo:
- kotički: mi imamo premalo stanovanje za kake kotičke, imamo pa knjižno polico in glasbeno škatlo - zato da so glasbila na enem koncu in knjige na enem koncu. To ima verjetno vsaka družina približno pospravljeno (knjige mislim), da ne leži vse povsod, da pač vsi najdejo, ko kaj rabijo. Tak da po moje ne gre za nič drugega, kot samo pospravljene stvari. Otroci se lahko igrajo z vsem povsod, samo pospravijo pa na eno mesto, zato da je lažje najt. Kaj vi nimate pospravljenih stvari po neki logiki?
- kar se tiče ustvarjanja svojih iger - saj to, da maš glasbila v eni škatli in lego kocke v drugi, ne pomeni, da ne moreš obeh vzet, pa pognit deke in se it namišljenega piknika z vsem skupaj, pa s sadjem iz kuhinje in kupom punčk - to je pri nas precej populano:D. Ti si predstavljaš, da se smejo igrat samo z eno stvarjo naenkrat ali kako?
- poveličevanje: lej, nam to ni poveličevanje, ampak deljenje idej. Čisto možno, da se drugim tako sliši, mislim pa da večina tistih, ki smo tam, vemo, da nobena ne misli, da je carica, ker je naredila slano teto, recimo . Samo če tvoj otrok pri nečem ful uživa, pač z veseljem poveš prijateljici z otrokom: ej, veš, da mu je to pa to ful dogajalo! Tudi virtualni prijateljici;).
- kar se dela otrok tiče - za druge ne vem, smo mele pred kratkim to debato, pa so ene rekle, da se preveč umešavajo. Pri nas je tako, ad onidve delata svoj projekt, jaz pa svojega (lahko je to klofanje po računalniku ali dojenje malega ali pa magari tudi sama štempljam s krompirjem - jaz po majicah, onidve po papirju, recimo. Čw veš za primer iiz bloga, se priporočam, ker bi me res zanimalo kje si dobila tak občutek ali sem se jaz narobe izrazila. S konkretnimi primeri je veliko lažje debatirat.

< Sporočilo je popravil ronja -- 21.12.2012 21:21:51 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ateistki? Te bojo iz fare zabrisali! Hec, pelin, uškinamam šteka;).

mateyka, ti se tudi izobražuješ, ker gledaš pinterest, nič se ven vadit;)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Članek je REEES slab. Tako da nista kaj dosti zamudili. Je pa tema, ki naj bi jo obravnaval, zanimiva in je prav, da se vsi, ki vzgajamo otroke, ustavimo vsake toliko in se povprašamo, kako nam kaj gre nadzorovanje lastnih nagonov in kje smo kaj na področju dela in odločanja namesto otroka. Pa ali ne jaš otrok srečen ali ne, kaj pogreša in kaj bi bilo dobro za njega in kje ga biksamo, kaj bi bilo dobro spremeniti.

Tu mislim, da se večinoma vsi strinjamo. In tisti, ki tule o vzgoje debatiramo, verjetno tudi počnemo.

Pelin, zanima me, si želiš, da ti na tvoj zadnji post odgovorim ali ne? Oboje je možno, lahko celo obljubim, da bom v primeru odgovora prijazna in vljudna, se ne bom obnašala kot kokoš

Veš, kaj je najhujše, čežana? To, da moj starejši otrok pogreša predvsem VEČ rutine in tem . Glih to, kar mi očitajo, da preveč delam... POtem pa bodi pameten... Tamali bi rad bil samo zraven in uničil karkoli pač počnemo, tasrednja bi se pa predvsem caratala, pa pravljice brala, ma eno tako obdobje. Aja, pa škrate delala .

Čežana, mene bi zanimal tvoj odgovor, ker sva o tem že enkrat debatirali (takrat sem bila jaz na strani, ki jo zdaj malo bolj goreče zagovarja pelin;). Sem od takrat precej razmišljala in zdaj se mi zdi tako kot je skuštrana povzela - vsak po svoje ptiček poje. Se pa vseeno vedno kaj naučim iz takih debat, tako da se priporočam, če se ti bo dalo.

Pelin, nobena tam ne misli, da je boga za jajca zagrabila, če je nekaj delala z malimi. Samo enostavno kaj fajn izpade (da se zabavajo zraven), pa potem rade delimo to, z navdušenjem, seveda. In se mogoče bere kot da mislimo, da je to nevemkaj. Sama na blogu večkrat napišem, da je stvar izi pizi in da ni nobena umetnost, pa očitno vseeno nisem dovolj eksaktna. Je pa fajn videt kako dobro idejo in jo uporabit - tako se učimo - vsega, tudi hecanja z otroki;).

< Sporočilo je popravil ronja -- 21.12.2012 21:29:46 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ah, ja. Poznano. Prijetno in domače:)

Kar pa se obnavljanja starih debat tiče ...
Je že minilo pol leta od debate, ki jo omenjaš? Drugače boš na odgovor morala še malo počakati. Si želim zagotoviti, da se boš strinjala z mano

Hecam se malo. Odgovorim, če Pelin ne bo želela, dobiš na zs. Ampak ne danes, grem spet gledat film. Upam, da tokrat ne bo vseboval kakšnih spolnih deviacij in zlorab (kot jih je včerajšnji), da bom lahko mirno in lepo zaspala. Če taščica jutri še ne bo pogrešala računalnika, lahko tudi jutri. Ampak garantirati pa ne morem. Ko bom na internetu torej.

< Sporočilo je popravil chezAnA -- 21.12.2012 21:39:07 >

sem redna bralka, čeprav sem mama, ki ima otroka v vrtcu, sebe pa v službi

Bom prakticirala doma


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

ne ne, se ne vadim, sam pravim da je kaotični princip v igri (ni sistema - sem autsajderka na uni temi, kakor pravi uškina )

To nas je ali bo pol tam;) nIsmo vip klub, kar oglasi se, ideje dobrodošle od kogarkoli;)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Kaotične smo po moje tam vse po malem, midve s skuštrano sploh:D. Pa kasija... Se spomniš tistih najinih opisov "snowball efekta"

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Se moram oglasit, ker mi ne da mira.

Ne bom te skljuvala kot kokoš črva. Mogoče pa ne bi bilo slabo, da poslušaš razumeti tudi drugo stran. Nekatere mame, ki se oglašajo na dotičnem forumu so doma z dvemi ali tremi otroki in nekatere od njih so si oblikovale urnik, a iz preprostega razloga, zato da lažje preživijo, da jih vse skupaj ne povozi in da lažje obvladujejo zadeve. Druge tega ne potrebujejo in tega nimajo.

Glede poveličevanja vsakodnevnih dogodkov in dejavnosti se strinjam z ronjo, gre za to, da si izmenjujemo mnenja in ideje. Saj ni nič narobe, če si otroško preprosto navdušen nad enostavnimi stvarmi, ki so uspele in ob katerih si se imel lepo ti in tvoji otroci. Meni je pri tem forumu všeč ravno to, da je nabit s pozitivno energijo glede drobnih stvari in da si vsak lahko vzame drobec zase, če mu to ustreza.



Glede tega pa smo si med seboj različne kot noč in dan in smo pred dnevi že razpravljale o tem, nekatere veliko pomagajo, druge skoraj nič. Tako da tu posploševanja res ne more biti.

Jaz tudi, a mi zato niso prepovedali dostopa.

Chezana..najprej tebi...kar se mene tiče, ti kar napiši odgovor...kljub temu da se ne strinjam in podpiram vsega kar praviš, te bom vseeno prebrala...to naredim vedno...
Za vse tiste, ki članka niste prebrale, pa se zdaj nekaj repenčite in zgražate...pa seveda za vse ostale, ki ste obrnile temo v svoj prid...bistvo tele teme je članek ( pa naj bo po mnenju nekaterih še tako slab...sama sem prebrala že veliko slabših in nekvalitetnejših tu gor, pa so se nekateri zelo strinjali z njimi, ker je bil pač pisan njim na kožo...)....vsak iz njega potegne svoje zaključke...mnenje...ni pa treba zaradi tega speljati ( žal tako kot že mnogokrat) teme v čisto drugo smer....
Nikoli nisem rekla, da se dekleta na temi "tiste, ki imate otroke doma"...ne smete med seboj pogovarjati, si izmenjavati mnenja, debatirati....kot sem že rekla...vas večkrat spremljam...tako kot ostale teme...brez posebnega razloga...veliko stvari, ki jih preberem se mi zdi zanimivih...določene pa osebno ne bi nikoli izvajala in počela na tak način...in ko sem prebrala članek sem se spomnila na mnoge dogodke pri sebi, pri starših , ki jih srečujem v službi in na določene zadevščine, ki jih preberem tu gor....
Zaradi tega prosim da prenehate vleči čreve in sedaj užaljeno nakladati, da nekdo ne dopusti, da vi o svojih zadevščinah, ki jih počnete doma z otroki ne smete razlagat tu gor...nihče vam tega ne prepoveduje...vendar če tako rade obelodanjate svoje dogodivščine v javnosti, bi bile lahko pripravljene na to, da boste kdaj slišale na to temo tudi kakšno besedo, ki ne bo šla vedno v štric z vami....Žalostno je to, da na veliko kimate se zahvaljujete in se veselite tistih, ki vas vedno le pohvalijo, vam vedno dvigujejo ego, se vam vedno čudijo kako vam uspe biti tako popolna mati. Po drugi strani, pa skočite v zrak takoj, ko nekdo samo pribljižno pove, da se njemu le ne zdi vse tako super, še posebej iz vidika otrok ne...Res je, da je nekaj virtuala, nekaj pa realno življenje...jaz komentiram zadeve , ki jih poznam z virtuale in tako kot je že Čezana nekje rekla...lahko da bi v relnem srečanju spremenila svoje mnenje...Zaenkrat ostaja isto...nekateri komentarji na tej temi, so mi ga v bistvu še utrdili...vendar povdarjam...to mnenje je moje...povedala sem ga na glas (večkrat in tako kot se pač preko računalnika da)....vi imate pa svoje....ne dajem ga v nič...ne norčujem se iz njega ( tako kot se nekatere iz mojega)...le za svojega ga ne morem vzeti, ker se mi ne zdi prav...

Drži, čeprav se običajno o stvareh, ki se nam zdijo dobre kot v osnovi ukvarjanje z otrokom  je, ne sprašujemo, kaj šele, da bi podvomili v pravilnost našega dejanja. Tukaj se skriva bistvo, ker v pretirani angažiranosti pozabimo na samorefleksijo in zadušimo otroka. To počne večina staršev, večina se tudi 'samoregulira', vsi pa ne in živijo v dobri veri, koliko dobrega so naredili za otroka. V bistvu je najbolj pereč razkorak med prepričanjem staršev in doživljanjem otrok.

To je tisti nujni del refleksije, še posebej, če si z otroci ogromno doma. Tam jim sicer lahko ustvariš svoj idealni svet, enako kot v virtuali, ampak stika z realnostjo, tudi z njeno sivo platjo, jim na dolgi rok ne moreš preprečiti. In tam se bodo znašli, za to jih pripravljamo - kjer ne bo vse organizirano in načrtovano ter hermetično zaprto.

Se popolnoma strinjam. Na tisti temi smo si ustvarile nek mehurcek, kjer sem vsaj jaz pozabljala, da se kdo poslusa, razen pisocih. Kot na klepetu s prijateljicami. Kjer ne rabis se zagovarjat in pojasnjevat,da bite razumele. Ampak v resnici to ni to. Bom pa pogresala sproscen klepet, pa ideje dane gor brez premisleka, ce so dovolj dobre. Ampak v bistvu hvala pelin za tole budnico.

Se strinjam Kasija ena redkih tem tu gor, brez nepotrebnih negativnih komentarjev in poveličevanja svojega ega na ta način da blokiraš druge. Pravo olajšanje v primerjavi z nekaterimi drugimi temami, kjer se samo secira kaj je kdo rekel in obrača njegove besede. Čeprav sem znova v službi in sta moja sončka zdaj v varstvu drugje še vedno rada pokukam gor in malo pokomentiram, najdem kakšno idejo...Če se kakšna mamica malo pohvali me pa to ne moti in če si s tem morda pumpa ego pa naj si ga, ker lahko to moj ego mirno prenese. Bi še kaj napisla pa nočem koga užalit.

Aja kar se pa članka tiče ,sem ga prebrala. Nekaj podobnega sem že enrat brala, da se otroke pač preveč animira in kako pač to vpliva na njihov razvoj. Se strinjam s tem, da nobena skrajnost ni dobra. Samo kje točno je tista meja je pa zelo težko določit. Vsaka mama dela po svojem občutku. Jaz mislim, da jih ne animiram preveč. Nisem pa njkjer zasledila, da bi bila kakšna raziskava narejena, da bi bili otroci, ki ne hodijo v vrtec in so doma bolj animirani kot v vrtcu. Ali se morda motim Ker glede na komentarje tukaj je izpadlo ravno tako. Po eni strani se vrtci hvalijo kakšne super raznolike dejavnosti nudijo otrokom, po drugi strani pa se kritizira mamice, ki so doma in skušajo svojemu sončku narediti dan malo bolj zanimiv, da pač ni vsak dan isto pospravljanje stanovanja in kuhanje kosila. Ne razumem te logike.

_____________________________

josephine, si me prehitela, sem hotela ravno pelin zastaviti podobno vprašanje.
Osebno sem tudi mnenja, da je prav, da gre otrok po 3 letu v vrtec.

A če so otroci doma, a ni bolje, da se take mame organizirajo in del dneva usmerjajo dejavnosti otrok? 

ma, jaz tudi nisem prebrala clanka, ker tocno vem kaj pise...sem ze zdavnaj nehala brat te kvazi clanke,ki govorijo o tem kaj je oh in sploh za moje otroke..sama izguba casa. o vzgoji in podobnem berem samo se tiste stvari, ki se me ticejo - recimo ce naletim na kaksen problem s svoji tamalimi si poiscem tocno doloceno literaturo na to temo in to predelam, kar tako v prazno pa ne..ker papir prenese vse (pa raznorazni forumi tudi, he,he)...

Pa cisto sem ze navajena da ce nisi mainstreem si slej ko prej napaden, tako pac je....

SIcer pa za dobrim konjem se dviguje prah, a ne, tako da mamice s tiste teme nic se sekirat, he,he

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Vem, pelin, da vedno vse prebereš, zato sem te tudi vprašala. Ker mi ni vseeno in ne želim "nadaljevati kreganja," če se eden želi umakniti. /pa zdaj ne mislim, da se nekaj kregava, je bolj ilustrativni izraz/ Sploh ker sva se zdaj že obe nekoliko pomirili ni neke jeze in je neko osnovno spoštovanje nazaj med nama. Vsaj meni se zdi?



Članek sem skritizirala samo jaz, zato je mogoče prav, da tudi razložim, zakaj. Vprašanja še nekako odpre prava, odgovori oz. rešitve pa so blago rečeno preslabo obdelane. Lahko kasneje napišem kaj več o njem, če se bom zdaj to spravila pisati, na vse ostalo ne bom mogla odgovoriti, pa moj odgovor bo tako dolg, da ga nihče pri zdavi pameti ne bo šel brati. Kimam pa člankom, ki so slabši in še bolj nekvalitetni, ne. Nikoli.



Kadar je kontra mnenje podano na tak način, se nihče ne čuti prizadet in nima potrebe da bi se branil. Se je tudi na naši temi že zgodilo, da smo zaradi mnenja katere med nami kaj spremenile pri svoji vzgoji, če se nam je zdelo, da bi lahko imela prav. Če pa se ne strinjamo v čem, pač pustimo druga drugo v miru. Nisem torej proti tvojemu mnenju, zelo pa me je zmotil način podajanje le-tega v prejšnjih postih (pa ne le tvojih ). Zato sem se tudi oglasila na tej temi.



Se popolnoma zavedam, da je forum javen in zato tudi ne objavljam stvari, ki niso za v javnost.
Za dobro mnenje in pohvalo se zahvaliti ... Je lepo in vljudno, pa čisto roko na srce ... paše. Tebi ni všeč, kadar ti kdo po napornem dnevu kakšen starš pove, da se otrok fino počuti pri tebi, ali pa se ti zahvali za kaj? Kadar me kdo pohvali, dobim občutek, da je nekdo opazil moje delo, ki ni vedno lahko, in to je fino, pa je čisto vseeno, če je to na forumu ali pa če mi tašča pove, da je moj zeliščni vrtiček zdaj res lep. Glede skakanja v zrak ob kontra mnenjih pa sem odgovorila zgoraj. Vse se da povedati na lep in spoštljiv ali pa na grob in žaljiv način. In tako je mnenje tudi sprejeto.

Zdaj pa še tisto, kar te moti pri nas. Govorila bom predvsem o sebi. Sem pa dobila občutek, da si malo skupaj pomešala slabosti in napake nas vseh. Itak da jih vsaka ima nekaj in je z njimi še vedno čisto ok oseba. Če pa vse napake vseh članic združiš in jih nadeneš "tipični mamici, ki ima otroka doma," nastane pošat. Grozna pošast, ki se otrokom niti približati ne bi smela.



Če ne želim imeti kaosa, potem morajo stvari in igrače imeti svoje mesto. Otrok mora za to mesto vedeti in jo vračati tja. Tako se olajša pospravljanje, ve, kje jo najti, je pa to tudi znak, da se z njo ne igra več in jo lahko vzame drugi otrok (tako imamo pravilo). Zdaj pa zakaj so to ravno kotički. Povsem enostaven razlog je. Ker je mesto za igranje v kotu sobe. Torej majhen kot, kotek, kotiček. Imamo igralni kotiček in pravljični kavč(edini kavč v stanovanju), kjer beermo pravljice. Pa imamo še kotiček v kuhinji, namenjen za otroško igro in igrače. Res je, da imam tudi "mamino omaro." V njej so družabne igre in sestavljanke (ki so se drugače valjale povsod nikoli do konca pospravljene in so se delčki pogubili in so postale neuporabne), moj klump, ki pride večkrat prav-prčkarije in drobnarije, ki bi jih drugače mož z veseljem zabrisal v smeti, tako ga pa ne motijo, pa igrače, ki niso v igralnem kotičku. Res je, določen del igrač vzamem in jih pospravim za nekaj časa. Olajša otrokom izbiro igrače za igro, pospravljanje igralnega kotička pa tudi strašno so zanimive, ko pridejo spet na polico. Otroci lahko kadarkoli prosijo za karkoli iz te omare, dobijo in po končani uporabi vrnem nazaj.



Da je tema namenjena deljenju idej, ki jih vidimo ali celo sprobamo, je zdaj verjetno že povsem jasno, ne rabim razlagati, zakaj gor limamo recepte za plasteline ter povemo, kaj lepega smo v dnevu počeli.
Druga stvar pa je urnik. Tudi tole sem v bistvu kriva jaz. Po drugem otroku se je pri nas doma začel kaos. Nisem se znajdla in dnevi so minevali v razmetanosti, kreganju, kričanju, občutku ne-zmorem. PA mož je takrat še ful veliko delal po službi (učil je verouk, ki je pač popoldanska stvar) in sem bila po cele dneve sama s fantoma (enoletnik in triletnik).
Po internetu sem že prej brskala za idejami kaj početi, zdaj pa sem postala pozorna tudi na to, da je večina mamic z več otroki imela zapisan na blogu urnik dneva in urnik tedna. Najprej me je totalno odbilo. Potem pa sem dosegla v izgledu stanovanja, v odnosu do sinov, v vzdušju doma in v odnosu so moža takšno dno, da sem si rekla, pa poskusimo. NAjprej sem si naredila načrt tedna. (ponedeljek je bil dan za ustvarjanje, torek za izlet v gozd, v sredo smo plesali in peli v petek pa pospravljali. Logično, da vsega tega nismo počeli cele dneve. Tam, kakšne pol ure za dejavnosti doma, izleti pač vzamejo več časa.do gozda moramo z avtom) In je začelo delovati. Fanta sta zjutraj tekla na list pogledati, kateri dan je, ali je narisan keks, smrekica, kitara ali kaj drugega. Res, prav veselila sta se tega. Videla sem, da jima neka rutina res da občutek varnosti, kot sem že 100_x_ na različnih koncih prebrala. Pa smo naredili še načrt dneva, kako naj bi potekal. Fanta sta zdaj vedela, kaj se bo dogajalo, da se BO dogajalo, in kaj sledi kasneje. Pol manj kreganja je bilo za preoblačenje, spanje, ker sta to že vnaprej vedela. Stvar je delovala in tega, kar deluje se držim. Tudi ko naročam sladoled, vedno vzamem isti okus. Taka pač sem.

Je pa pomembno še nekaj, kar sem dopovedovala tudi že ronji (je že pol leta? ) Urnika dneva in tedna sta okvirna. Sta orodji, pripomočka za lažje in lepše življenje pri nas. Če vidim, da kakšen dan otrokom paše kaj drugega, se prilagodimo temu. Če nas mož rabi v službi, gremo tja, če zunaj zapade sneg, gremo pač za cel dan ven. Smo dovolj fleksibilni in ne vzamem kot osebni poraz, če otrokom urnik tisti dan ali teden ne ustreza.



hm, tole bo pa malo bosa. Slik izdelkov je na naši temi za prste ene roke. Ne vem, kaj naj drugega tu napišem.

A je vsaj kakšna stvar, ki te je motila in jo zdaj lažje sprejmeš oz. spoštuješ mojo odločitev zanjo (čeprav se z njo ne strinjaš)?


< Sporočilo je popravil chezAnA -- 22.12.2012 23:15:09 >

hmmm, ravno najine steklene buče in jesenske kartice... pri steklenih bučah je eva barvala kozarce (zaradi osvetlitve ozadja se mogoče na sliki ne vidi, da je barvanje njeno delo) in nalepila gor očke... pri jesenskih karticah pa je odtisnila štempilko sama, ostalo pa sem naredila jaz...
pa smo mel debato o tem, da preveč pomagam evi in se zdej trudim (no ko bo čas za kakšne nove projekte se bom, trenutno je največji podvig, ki sem ga zmožna branje knjigic), da bo to kar bova delali res njeno delo in ne preveč moje pomoči zraven...

na napakah se učimo...



_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!