govorimo o učenju in učnih navadah torej tudi o tem, kako lahko to vpliva na kasnejše učenje in učne navade otroka ter na znanje.....ker konec koncev je to najbolj pomembno....."šola" ni pomembna zgolj v prvem in drugem razredu, ampak se razultati pokažejo šele pozneje...
Evo, lili, točno to me muči. Zaenkrat kaže vse ok, vendar nočem, da bi se kasneje pokazal manjko ali da bi imela probleme, zaradi tega, ker zdaj nismo delali. Po drugi strani pa se mi zdi brezveze drilat nekaj, kar že zna in ji bo dolgčas in bo zasovražila vse skup, namesto da bi ji bilo znanje in učenje še naprej nekaj krasnega, kot zdaj, ker je pač radovedna...
Za branje in pisanje me ne skrbi - to itak sama dela in tu vem, da jo moram ustavljat. Pri ostalih stvareh pa ne vem. Sploh sem bila presenečena za okolje - sem mislila, da se tega noben ne uči doma (ne prej, ne zdaj, zato sem spraševala).
Se pa strinjam, da je fajn, da dobi delovne navade... Sama sem jih dobila v glasbeni šoli, ne v navadni šoli. Čeprav me ni nihče doma silil, da naj vadim. Samo sem videla, da moram, če hočem znat zaigrat. Zato se potem sprašujem, ali to mora bit privzgojeno z učenjem za šolo ali ne...
Meni je bilo na faksu super in se nisem matrala. Sem sicer tudi delala prek šs zraven, kadar sem le lahko (smo imeli precej obveznih vaj, pa hodila sem na vsa predavanja, tako da smo meli recimo v 1. letniku 40 ur/teden in to malo omeji dela, ki jih lahko delaš), vendar sem živela doma, ni mi bilo treba zaslužit za položnice, kupovala pa sem si za oblečt/obut, tečaje, malice, kosila itd... Sem se učila pred izpiti, ni mi pa bilo to matranje, večinoma sem na koncu uživala, ker mi je noro fajn občutek, ko ti znanje leti v glavo - ko si pod tistim adrenalinom in se vse sestavlja v eno celoto in povezuješ z drugimi snovmi od prej... meni je bilo vedno se fajn učit za več izpitov hkrati, ker ko se enega naveličaš, greš na drugega. Pa miselne vzorčke sem si delala in to mi je super delovalo:) Škoda, da nisem imela tega sistema in samozavesti že v srednji, bi mi bilo veliko lažje.
lili, mogoče je bilo patrino težko med študijem zaradi drugih stvari, ne zaradi učenja. Meni je bilo dr. tudi ful težko pisat, pa mi verjetno ne bi bilo tako grozno, če ne bi imela 3 malih, pa selitve hkrati... Včasih se stvari seštejejo... Mi je bilo noro naporno... če bi pa lahko spala vsako noč 6 ur, bi se pa verjetno čisto drugače počutila in mi ne bi bilo tako težko (ker članek mi je bilo lažje napisat, čeprav je objektivno baje težje - ampak takrat sem hodila v službo, dopoldne, mali so bili v vrtcu in še kar nekak zdravi en čas, jaz sem pa lahko v miru delala do 15h... čisto drugače kot potem
)
patrino, mogoče se motim, ampak meni se zdi, da je lili že marsikaj doživela, zato se ji zdi pa brezveze, da ljudje jamrajo za stvari, ki jih je sama tudi dala čez, pa zato nič ne jamra. Vendar smo različni - meni je bilo hudo ob ssih, vendar nisem nikoli dvomila, da zato ne bi mogla met otrok. Ker sem zanosila vedno takoj, nisem imela straha, da bo zdaj spet trajalo ful časa... Zato mi je bilo veliko lažje, ker sem si vedno lahko rekla: ok, ta je bil bolan, itak bi rajši zdravega otroka, tako da ga bova pač čez 1 mesec spet naredila. Tega si ženska, ki se trudi zanosit že 2 leti, ne more rečt. Ali taka, ki je komaj prepričala partnerja. Ali če jo že lovijo leta... Zato je lahko isti dogodek (v tem primeru ss), pa zelo različna reakcija, ker je zelo odvisno od ostalih dejavnikov, kako nekaj dojemamo in koliko nam je hudo...
< Sporočilo je popravil ronja -- 1.4.2015 10:23:09 >
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/