Tippi, naša Tippi... ves čas mislim nate in si ne predstavljam tvoje bolečine hudo mi je zate, tako rada bi te objela... drži se, zjoči se...

_____________________________

Moja dva škratka:
Larisa, 29.2.2008
Blaž, 15.10.2009

Tippi, žal mi je da sta v taki situaciji! Kolikor lahko nekdo, ki ni šel skozi poskuša razumet... Gotovo ti bo zelo dragoceno izmenjat občutke in doživljanja mamic,s tako izkupnjo...

Spomnim se svakinje, ki je nekje na sredini nosečnosti zgubila prvega otročka, kako je ji je bilo težko. Njej je najbolj pomagalo(tako pravi), da je veliko govorila o tem dogodku..

Sedaj vsakič ko prideta v lj, grest aprižgat svečko v park zvončkov.

En topel objem in veliko ljubezni tvojih bliznjih!

Zakaj mora tako mali človek dat skozi tako velike in grozne stvari???      
Tippi tebi in tvoji družin izrekam globoko sožalje in vam želim, da najdete moč!            
Drži se!!!

_____________________________

V nas vseh je še vedno otrok, ki verjame v čudeže. Za otroke so čudeži preproste reči. Vsak dan je čudežen – nepojasnjen, poživljajoč, vedno nov!

Tippi, vem da se ti zdaj zdi, da nikoli ne boš mogla preko te grozljive izkušnje. Tudi jaz sem vedno govorila, da bi šla v primeru potrjenega DS na splav, ker tega ne bi zmogla. Pa mi kruto življenje ni dalo možnosti izbire, ker SEM rodila otročka z DS, kljub UZ pregledom štirih različnih ginekologov in kljub krasnim rezultatom NS. Prvi tedni so bili ubijalski, želela sem si kar umreti. A zdaj zmorem, podcenjevala sem se. Tudi ti boš zmogla iti čez to kruto preizkušnjo, tudi ti boš lepega dne spet našla mir v svojem srčku in na ustih boš imela nasmeh! Zaupaj vase,verjemi vase, bodi močna in drži se! Iskreno ti želim, da bi to nesrečo čim prej pustila za seboj!

Tippi, draga, punce so že vse povedale.
Hočem samo dodati, da katerokoli odločitev si sprejela, verjemi, da je prava. Prava zate in za vas vse.

Hvala vsem skupaj in vsaki posebej za sočutje. Tako rada bi odgovorila vsaki osebno, pa nimam dovolj energije.

Prvi del je za mano. Včeraj pojedla tableto, jutri v porodnišnico. Prvi šok je za nami, vendar čutim in se zavedava, da najhuje šele prihaja. Poskušam misli usmeriti v pozitivo in nama celo uspeva dokler sva skupaj. ko je vsak zase (služba), je zgodba drugačna. Vsako minuto v misli pride ta travmatičen dogodek. Ne upam si nič napovedati, želim si le, da bi zmogla, tako fizično, posebej pa psihično, čustveno.

Trenutno mi je najhuje, da sinček zelo brca. Kot da bi vedel, da se poslavljava

Ubadam se tudi s problemom prsi. Morda katera ve, kaj se zgodi s prsmi? Je mleko prisotno že na polovici nosečnosti, če pride do prekinitve le te?

Kakorkoli. V ljubezni en z drugim, je moje upanje na boljši jutri, zelo močno!

Hvala vsem še enkrat

Seveda boš zmogla! Ženske smo sposobne mnogo več kot si pripisujemo! Bo pa težko, o tem naj ti nihče ne laže, a imaš ob sebi svojega malega in velikega sončka, da te bosta držala na realnih tleh in ti pomagala spet risati nasmeh na obraz!

Pozdravljena,

Nočem obsojat, samo razumela bi rada. Pišeš kako ne veš kdaj boš vozičkala, revček pa veselo brca...Kakor sem prebrala se otroci z DS lahko rodijo zdravi in pametni, predsem so ljubeči in znajo tudi skrbeti zase. Jaz osebno se ne bi odločila za smrt otroka, samo zaradi omejenosti okolice. Pa nikoli ga ne boš pozabila, sploh, ko boš držala drugega otročka na svoji prsih. Pa nisem proti splavu, ampak za to, da se vsaka ženska sama odloči kaj je zanjo prav in kaj ne.
Ampak to je tvoja odločitev, kdo sem jaz, da bi obsojala, samo izražam svoje mnjenje. Vso srečo, naj bo čim manj boleče.

Lp

Masha verjamem da bom zmogla! Sicer se sama sebi zdim na trenutke čustveno totalno otopela, naslednji trenutek, spet emocionalno na vrhuncu...niham. hvala za tvoje besede

pipi težko je razumeti, če nisi v moji koži, zato je škoda časa in energije, da ti razlagam kaj in kako. te pa razumem, ti bi tako kot si napisala, jaz bom drugače in ona tretja spet drugače. ljudje smo si različni, to pa boš mogoče zmogla razumeti.

lp

Tippi, na temi kjer smo iskale ime nam je bilo javljeno kaj vas je doletelo . Še tukaj ti izrekam vso podporo v teh hudih časih.


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Tippi v msilih sem z tabo...jutri še posebaj.

pipi z koliko otroki z DS imaš reden stik?? A sploh poznaš, mislim osebno katerega?? Ja lahko se rodijo zdravi in nekater so sopsobni skrbetri zase, a veliiiiiiiiiiiiiko jih je ki nikoli niso sposobni tega..Takšen komentarje zadrži raje zase sploh v teh teretutkih ko je Tippi zelo težko.

Tippi drži se!!!!

tippi, zelim ti vso moč tega sveta za spopadanje s tako izkušnjo. v to, da imaš VSAJ dve ljubeči osebI ob sebi za vzajemno podporo, ne dvomim. odkar sem prvi post prebrala, mislim nate. verjamem, da vam bo uspelo iti čez vse to, čeprav ni in ne bo lahko.

< Sporočilo je popravil khurde -- 14.11.2012 9:25:02 >

_____________________________

If you're too open-minded, your brain will fall out.

Na tole pa prav moram odgovoriti, če sem že sama v istem dreku. Se pa strinjam, da pipi-jino razpravljanje o vzgibih in poskušanje razumeti morda ni glih najbolje tempirano, čeprav je morda čisto legitimno. Večina ljudi z DS spada v kategorijo blage umske zaostalosti (IQ tam nekje okrog 75-80), kar pomeni da so čisto sposobni sami poskrbeti zase, nekje polovica jih konča tudi srednješolsko poklicno izobraževanje. So pa seveda tudi redka odstopanja v plus in minus, torej taki ki vedno ostanejo na ravni nekajletnika in taki, ki končajo celo faks. Kakšen bo specifičen otrok pa NIHČE ne more napovedati, ker je to kot kinder surprise - vedno je presenečenje in vedno se šele sproti vidi, kakšno stopnjo mentalne razvitosti bo oseba dosegla.

Tippi, iskreno sem žalostna zate, četudi te ne poznam.

Želim ti, da čimprej mine ta čas najhujše bolečine.

Bila sem v podobni situaciji, vendar se je pri nas vse srečno izteklo. Ko sem imela zelo slab rezultat na nuhalni, po odvzeti krvi še slabšega, sem bila čisto na koncu, takrat tudi jaz nisem vedela, kaj naj, otrok z DS je velika preizkušnja, veliko sem prejokala, bila jezna, žalostna.... hvala bogu, sem po amniocentezi (delala sva tudi fish test) izvedela, da je z našo pupo vse ok . Če ne, ne vem kako bi se odločila. Drži se!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Masha_M sem v svakodnevem stiku z osebami z DS in je veiko več takšnih ki nikoli ne bodo dovolj samostojni da bi lahko živeli sami, nekateri zaradi umske razvitosti, spet drugi zaradi pridruženih daignoz..

Tippi oprosti da smo zašli z teme...
Mislim nate

Za polovico nosečnosti ne vem za 100%, kolikor pa se spomnim mamic, ki so zelo prezgodaj rodile (tudi v 6. mesecu), so vse dobile mleko. Večinoma porod (ne glede na to, kaj je z otrokom) sproži laktacijo, ja, tudi če je to precej prezgodaj. To pravijo, da je ena najhujših stvari, ko otroka ni, mleko pa je in te non stop spominja... Vprašaj zdravnike v p. če dajo zdaj že vnaprej kake tablete za to, da mleko prej preneha nastajat.

pipi, na žalost se veliko otrok z DS rodi s prirojeno srčno napako in tudi če so zdravi, živijo v povprečju precej manj kot kromosomsko normalni ljudje, tako da se dostikrat zgodi, da starši preživijo svojega otroka. Tega bi bilo mene v primeru ds najbolj strah... Sama občudujem vse, ki naredijo splav zaradi bolezni, ker moraš bit hudičevo priseben, da greš skozi to, da se lahko racionalno odločaš, ko ti otrok že brca. Sama ne vem, če bi zmogla to, čeprav se mi zdi to prav oz. boljše. Če pomislim, da bi se otrok rodil bolan, bi trpel on in že rojeni zdravi otroci, veliko bolj kot če tega otroka nikoli ni... MOgoče boš to lažje razumela. Verjetno je drugače za mame, ki nimajo otrok in vejo, da je to mogoče njihova zadnja šansa, takrat ti je vseeno za vse, samo da imaš otroka... Če jih že imaš, pa vedno misliš tudi nanje... Ker otrok s pp vzame ogroooomno časa in energije, da mu daš približno to, kar daš zdravim mimogrede...

tippi, v krogih, kjer se sama gibljem, bi se velika večina odločila enako. Celo mamica punčke z ds pravi, da če bi prej vedela, da je ne bi imela. Zdaj je seveda vesela, da ni vedela in ima še enega zdravega otročička, vseeno pa je 2. šla na amnio in če bi pokazala napako, ga ne bi imela, kljub temu, da ima svojo prvo dawnovčico zelo rada.

maša, želim ti, da bi bila tvoja dawnovčica v zgornjem vrhu krivulje in da bi bil res kiner surprise:). Dostikrat so napovedi hujše kot je potem res.


Podpis - sem šele zdaj prebrala, da si ti že vse lepo razložila. Če bi človek lahko vedel, da bo njegov otrok z ds preživel prva najbolj kritična leta, potem bi ga verjetno večina imela... Ampak da ti umre po 2-3 letih boja in operacij... bi bilo pa zame preveč.


Podpis!

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ljuba Tippi, pošiljam en velik objem in mislim nate!!!!

_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

Tippi, sočustvujem s tabo in tvojo družino. . Upam, da bo kmalu vse za vami,.. ostani močna

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Tippi, želim ti da to preizkušnjo preživiš, brez trajnejših posledic

Jaz sem rodila v 32t, ko je naša punčka umrla in sem imela mleka za izvoz! Tablet za ustavljanje mi niso dali, ker so baje nevarne pa še slabo ti je ful po njih. Pojma nimam, niti ne vem kako delujejo vem samo, da sem se kak teden po porodu zelo matrala, da sem ustavila mleko. Mleko ustavlja peteršilj in zelje pa mrzla voda. Jaz sem si na prsi dajala obkladke iz peteršilja (zavit v zeljni list), ko je bila ful kriza, naval mleka pa sem šla kar nad bano in se polivala z mrzlo vodo. Grozen občutek. Ampak v kakem tednu je minilo.
Drži se.