Ma jaz te čist razumem, kot tudi razumem tvojo hčero, sem bila na podobnem (mama me je pustila pri 7 letih, do zdaj nimava stikov, ki jih jaz niti ne bi želela, ker se spomnim, kaki pekel je bilo življenje z njo). Tvoja hči pa te izkušnje nima (na srečo), ampak tega ona tako ne jemlje, ker o atiju ne pozna nič slabega. Zato ti svetujem, da se pogovorite z njo, ji poskusite na miren način prikazat, kaj se je dogajalo in se dogaja (ne zlit pred njo ves gnev do bivšega, ker bo mislila, da ga blatiš). Ker če bo ex začel manipulirat z njo, bo verjetno prej verjela njemu, kot tebi... Tudi če boš na sodišču zmagala, vprašanje, kak bo ona to prenesla (najstniki so muhasti ja, drugače sprejemajo situacije...).

madela od kod si, če lahko vprašam? Lahko mi pošlješ na ZS.

Pusti Čeferina, bolj je znan, kot uspešen
Nekaj razumi prosim... Vse to, kar si napisala o hčeri... to je tvoje razmišljanje. Sploh ni sigurno, da jo bo potegnil na poden, strah je mogoče odveč, mogoče se jo pa le ne da tako hitro obrniti, kot si misliš, ...
Imej malo zaupanja v svojo vzgojo in v to, da pa kdorkoli pa tudi ne more spremeniti tvoje hčere čez noč. Vem pa to... želja, da ga spozna, vidi kje živi, kaj dela,.. je pri marsikaterem otroku močna. Ko pa to vidijo, spoznajo... zanimanja ni več, potem bodo res videli, da imajo mogoče drugačno predstavo o staršu,... in bo to tudi vse, kar se bo zgodilo. Ampak radovednost si bodo želeli potešiti in dobro je, če si takrat zraven, ji tega ne prepoveš in jo razumeš. Potem pa se o vsem pogovorita. Če bo pa zadovoljna z njim... potem pa je itak vse ok. A ne?

Se popolnoma strinjam z vsem napisanim.

Paštetka iz Celja sem. Pa ne me narobe razumet...jaz hčerko razumem,da bi ga rada videla. V bistvu jaz niti ne vem,kako to je,če veš da imaš nekje tam očeta,pa niti ne veš kako zgleda.Seveda bi si ga tudi sama želela vsaj videt,če ne druga. In ravno zato sem hčerki rekla,da naj počaka,da bo polnoletna...do takrat je samo še kratkih 5 let in takrat bo tudi izven tega težavnega obdobja,kot je puberteta in neusmiljena borba za dobre ocene v šoli,če se želi vpisat na željeno šolo. In res ne vem,kako bi se odzvala na stike z očetom. Lahko pa povem,da( tiste ki imate najstnice doma,veste o čem govorim),da je s takimi najlažje manipulirati,sploh če mu ne postavljaš pravil...take imajo najraje.
Čeferina sem pa kar tako omenila,pač kot dejstvo da se ne bom predala. Kako bi hčerka sprejela mojo "zmago" na sodišču,če bi jo dobila...hja ne vem,ampak kot vsaka mama hočem za svojega otroka dobro. In če bo zaradi tega uspela v življenju,če bo pridobila tako željeni poklic in službo,mi ne bo žal.

Someščanka
Če oče otroku ne škodi, ga ne ogroža, nič slabega v glavnem... ti noben odvetnik, nobeno sodišče,... pa če imaš milijone ali nenormalno voljo, ne bo dal zmage.
V takih primerih, ko pride do spora,  pa sodišče in CSD oceni, kaj je dobro za otroka, ne ti. Ja vem, čudno se bere, ampak tako je pri nas. In se mi zdi, da vseeno malo prehitro in preveč pretiravaš... tvoja črnoglednost ti kaže, da če bo hčera očeta spoznala, ne bo doštudirala, to kar ONA hoče in ne bo imela zaradi tega službe.
Ni najbolj smiselno to.
Predlagam ti, da se malo umiriš, zadihaš in pusti času čas... zdaj, pod vplivom preteklosti in jeze do bivšega partnerja ne vidiš realne slike, kaj šele lepo prihodnost. Kar ravno s tem mogoče delaš krivico otroku in mu lahko škodiš, v želji, da bi mu pomagala.
Tvoje pisanje ima preveč predvidevanja in če-jev... malo več optimizma ti želim.

Ja,saj jaz vse to vem,da sem full črnogleda,da morda ampak res morda pretiravam,ampak žal ne morem iz svoje kože.
In za moje pojme nihče na tem svetu ne more vedet,če bo on njej škodil ali koristil,niti jaz,kaj šele neki **** tujci,kot je CSD ali sodišče. Oni gledajo samo na gole zakone in ne na dejansko stanje. Ja otrok ima pravico do očeta,ampak kje je hodil 13 let?? Ona ima očeta(OČIMA),ki skrbi zanjo,ki jo ima rad.
In če bi se on zresnil in hotel res nekaj dobrega bi se oglasil na telefon in se pogovoril,ne pa tako kot je storil,se zadrl in odložil. V tem ne vidim nič dobrega. Kreganje med nama z bivšim pa bi absolutno škodilo otroku. Ne mislim pa se uklonit in se delat,kot da je vse ok,kot da je vsa ta leta skrbel in se zanimal za otroka. Zakaj bi morala biti sedaj jaz tista,ki vse razumem in odobravam. Ne,ne bom in ne zmorem.

madela,
Ja, CSD in sodišče ravna po zakonih. V prihodnost noben ne vidi. In kakšno je dejansko stanje? Zdaj še ne škodi tvojemu otroku. TI predvidevaš, da bo. Kje je on bil zadnjih 13 let je zanimiv podatek za sodišče in Center, ampak ravno oni bodo gledali današnjo situacijo. Saj ti noben ne bo danes poslal otroka k njemu. Ne gre to tako hitro. On mora prvi narediti korak v teh institucijah, kar pa morda sploh nikoli ne bo.
Ali je pravi oče tu ali ne, njen očim je še vedno tak, kot je bil in naj tak tudi ostane.
In bivši ni skrbel za otroka, ni se zanimal za njega... to je dejstvo. Saj te noben ne bo (razen njega mogoče) hotel prepričati v nasprotno. Razumi svojega otroka, bivšega ni treba, če nočeš... odobravaš pa lahko želje hčere, in odobravati boš morala sklepe sodišča. Za drugo se ti ni treba sekirati.
Še vedno mislim, da preveč energije vlagaš v to... danes živi tak dalje, kot si doslej. Nič ti ni treba spreminjati. Nihče ti ni družine razdrl, nobenega člana vzel... le eden iz preteklosti je prišel in malo nagaja.

_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

madela,
Malo za branje...
http://www.24ur.com/servisi/klepetalnice/po-oddaji-trenja-stiki-otrok-z-locenimi-starsi.html
http://www.adamineva.com/otroci-v-vrtincu-locitve/
Mogoče bo kaj zanimivega za tebe.

Lulu,dobro si tole napisala,hvala ti. V bistvu je pri meni tako,da je mene groza,panična sem...ma sploh se ne da z besedami opisat kaj se dogaja v meni,ko pomislim,da bi bil del naših življenj.
Takrat toliko let nazaj sem preveč trpela,preveč je bilo psihičnega maltretiranje,manipulacije. Pa ne samo do mene,kar vse je zajel v svoj pokvarjen svet alkohola. Res se bojim,da bi še hči morala doživljat kaj podobnega
Ker sem preveč panična,prehitevam vse dogodke,prehitevam dejstva in zadnji teden životarim,ne živim.
Strah dela svoje...in malce bolj realen pogled mi res ne bi škodil. Morda bo ostalo samo pri tem rojstnodnevnem darilu. Srčno upam,da bo ostalo pri tem.

Samo še eno vprašanje. Če se on odloči it na CSD ali sodišče,kje mora to storiti. V svojem pristojnem CSD-ju ali tam kjer živi hčerka? Sprašujem zato,ker se ne bom odzvala in hodila v njegov kraj,ki je oddaljen 100 km...

Sem prebrala,ampak pri nas je čisto druga zgodba. Vse sva se zmenila sporazumno,o višini preživnine in o stikih 2x na teden in on se je SAM odločil,da ne bo ne enega in ne drugega izpolnjeval. Edini pogoj z mopje strani je bil,da sem vsaj v začetku zraven,zaradi njegovega alkoholizma.
In nočem zdaj jaz izpasti,kot slab starš,ker mu pa sedaj ne bom dovolila stikov,razen če me iztoži preko sodišča.

Hčera ne bo doživljala nič podobnega. To ni njen partner, ne mož, ne sin... kadarkoli se lahko umakne, že pri prvem znaku strahu. To, bi pa rekla, da je tvoja naloga, da ji daš jasno vedeti, da ne sme tolerirati niti pikice grdega, nasilnega, žaljivega obnašanja. Iz strani očeta in dober nasvet za vse ljudi, ki bodo v njenem življenju.
Ja, strah... tebe uničuje, verjamem... vedi, da tvoje hčere zdaj ni strah. Tudi, če ji svašta o njemu poveš... ne bo začutila takega strahu, kot ga ti čutiš. Ni tega doživela. In hvala bogu, da je tako. In ne rabi nikoli zvedeti.

Kje bo on to urejal... ja, saj vem, da si radovedna in dogodke prehitevaš  ampak to ni ne tvoja stvar, ne tvoj problem. Kjerkoli bo pa kak postopek sprožil... žal, se boš morala odzvati na vabilo.
Hudo mi je brati, da po 13 letih še nisi razčistila s strahom in da se te je to tako dotaknilo. Bolj močna moraš postati in razščistiti s preteklostjo. Tvoj strah (ne pozabi...na dogodke, ki so bili 13 let nazaj!) te lahko uniči, posledično pa otroka in partnerja. Na to lahko zdaj, danes delaš, vplivaš... to kar pa bivši razmišlja ali dela... to ni danes tvoj problem in niti ne moreš vplivati.
Tak da... en dolgiii sprehod in nazaj domov, stopi skozi vrata s prazno glavo in lepimi občutki. Nič se ni zgodilo narobe. En dogodek je le bil, ki pa je že mimo.
Preeeteeeklooost!! Biiilooo iii prooošlooo!!

Pred kom bi to izpadla? Za koga te skrbi, kaj si misli o tebi, kot o staršu? A ne šteje le otrokovo mnenje in obnašanje o tem, kak starš si? Pe še partner v tvojem primeru, ki ga tudi vzgaja? Te skrbi, da bi pred njima izpadla kot slab starš?
Če je to... predlagam en konkreten pogovor z obema. Naj ti takoj, v obraz poveta, kakšna mama si... pa boš mirna

Ne,ne mislila sem,da nočem zdaj tukaj na forumu izpast,kot slab starš,ker bom,če bo do tega prišlo hotela preprečit stike Jaz vem zakaj in ne nameravam od tega odsopit.

Bojim se pa izključno za hčerko in kaj vse bi morala poslušat,kako bi jo hotel potegnit v svoj čudni svet zablod...Kot sem rekla,ženske so zanj,kot sužnje ki morajo služit moškemu. Šminke,kratke oblekice ali hlače so najhujši greh zanj in ima tudi izraze za take...Niti najmanj si ne želim,da hčerko doletijo,tako težke besede,kot jih uporablja. Verjetno bo res bolje,da najprej od mene zve pravo resnico. Ampak,ravno tega sem se izogibala,da bi ji povedala vso resnico. To mi meji že na neko šuntanje proti njemu,jaz pa želim da bi nekoč sama spoznala,kdo in kaj je. No,ampak ji bom povedala najino zgodbo,da ne bo rekla,da ji nisem hotela nič povedat o njem.

Aja,pa še to bi dodala,zakaj izpostavljam,da želim,da hče najprej konča šolo...

Moja zgodba z njim...V času nosečnosti sem se preselila k njemu. Morala sem še končat šolanje in naredit izpit za avto,zato sem se vrnila k straršem,ker sem morala vsak dan štopat 25 km v eno stran. Denarja za avtobus nisem imela. In ker sem bila noseča,me je to grozno izčrpalo. In on ni hotel,da jaz vse to končam,ker hoče da ga zvečer čaka večerja
Takrat se mi je skor odpelalo,ko je to izjavil. Seveda sem vseeno šla...Ampak,hčerke pa ne bo obmetaval s svojimi bolanimi fintami,vsaj dokler sem jaz odgovorna za njo.

No tole je samo ena prigoda,s katero je pokazal koliko ceni osebe ženskega spola.

< Sporočilo je popravil madela -- 9.11.2012 14:30:24 >

Moram še to komentirati
Kaj te pa briga, kaj si me o tebi mislimo? Ih... če bi to vse RR-ovke brigalo, bi se jih pol užaloščenih izbrisalo  
To sem ti že napisala, da boš, če bo tako daleč... svoje mnenje imela pravico podati, ampak, če bodo na koncu stiki določeni.. in če jih ne bo kršil (ugibamo zdaj) jih nimaš pravice preprečiti. To moraš vedeti. Če nekaj sodišče odloči, tako tudi bo... to je pri vseh zadevah, tudi pri tej. Vsaka kršitev ima določene sankcije. Iz njegove ali iz tvoje strani.
Ti tudi priporočam, da si malo knjig o nasilnih partnerjih prebereš. On je bil nasilen do tebe, ker je on tak, kot je in ti si bila taka, kot si bila.
Iz izkušenj pa ti lahko napišem, da poznam ogromno moških, ki so bili taki do žene, partnerke.. do otroka - hčere pa čisto drugačni.
...
"Kot sem rekla,ženske so zanj,kot sužnje ki morajo služit moškemu. Šminke,kratke oblekice ali hlače so najhujši greh zanj in ima tudi izraze za take..."
Hčeri bo mogoče tudi kdaj predlagal, da se naj ne šminka preveč, da preveč kratka oblačila niso ok... to so stavki, ki jih marsikateri starš svojemu otroku govori. Že na temi v Čveku v tri dni... so ene zapisale, da to ni ok. On bo to drugače povedal njej, kot je tebi. On je pri tebi bil ljubosumen, za njega si bila k*** če bi se tako oblačila in ga varala... tako o hčeri ne razmišlja. Ona ni njegova ljubica, ga ne more prevarati... Na koncukoncev se ti stavki, če bi jih tvoja hčera slišala, lahko čisto dobronamerno razumeli, nič žaljivega, škodoželjnega...
In ja...  verjetnost je, da bo pa hčeri ravno rekel... da ne sme biti sužnja, naj se postavi za sebe in naj ne dovoli, da bi jo moški zahebavali. Poznam take primere.
Do žene z istimi stavki kot do otroka. Na ženo se je drl, obtoževal, psihiral,... otroku pa svetoval, da to ni ok.
Čudna zmešnjava v glavnem
Upam, da si me razumela...
To so zdaj vse ugibanja... nič od tega se pri tvojem otroku ni zgodilo.

Ja, tvoja zgodba... ne zgodba tvoje hčere.
In, žal.. grdo se bere... ampak ON ni spoštoval TEBE. Hčera ni ti.

Kaj pa na vse to pravi zdajšnji partner/mož?

Ni bilo samo nespoštovanje do mene. Ne spoštuje tudi lastne matere in očeta,ni spoštoval niti moje mame,ne očeta. Enako do mojih prijateljic...Vse nas je potegnil v svoj bolani svet. Pa v bistvu,če bi bil do hčere tako zelo drugačen,bi bil že zdavnaj del njenega življenja,a ni tako?

Ne morem vsega prebrat ker torto pečem.
Madela, mislim, da sem videla , da sprašuješ kam mora tvoj ex iti..
Na policijo, da naredijo uradni zaznamek, ker mu ne pustiš otroka, kot je določilo sodišče. Ti ga boš pa potem spet morala prijaviti, ker ne plačuje preživnine. V glavnem...to bo trajalo lahko tudi 2 leti.
Malo si predaleč, da bi ti lahko pomagala.

Medela, prebrala sem vse tvoje poste v tej temi in iz enega v drugega si bolj panična in hkrati napoveduješ čezdalje bolj nerazumne ukrepe...Sploh se ne zavedaš očitno, da boš s takšnimi reakcijami, ki jih lahko beremo tukaj nehote porušila vse tisto kar si trdo gradila 13 let. Sama imam doma ravno toliko staro najstnico....do smrti bi mi zamerila, če bi ji zamolčala pomembna dejstva o njenem očetu, če bi ji prikrivala, da se oče zanima zanjo, če bi na vsak način preprečevala stike z njim. Zakonsko se nimaš kam opreti, ker pri tej starosti lahko dekle samo odloča, kaj bo storilo...ali bo želelo stik z očetom ali ne...kljub temu, pa ga ni sodišča, ki bi očetu "spreobrnjencu" prepovedalo vsaj občasne stike z njegovim otrokom. Ti si naredila že kar nekaj generalnih napak in ena izmed večjih je ta, da otroku v bistvu o očetu nisi nič povedala...Poglej malo iz njenega zornega kota...ali ti ne bi bila radovedna kakšen človek je tvoj oče, če ga nikoli ne bi videla in o njem nič slišala. ( razen to da pije)...ali se tebi ne bi zdelo lepo, da se oče končno zanima zate ( otroci, ki ves čas živijo le z enim pravim biološkim staršem, si vedno na skrivaj želijo spoznati še drugega...vedno se nekako počutijo prikrajšane, pa čeprav imajo tri super krušne očete)...in končno...če ( ko) bo prišlo do srečanja in bi oče povedal svojo štorijo in vse ostalo...ali bi verjela svoji materi, če bi ti o določenih stvareh celo življenje lagala oz. o njih molčala....
Veš, da te v resnici ne razumem...po eni strani praviš, da je tvoje dekle že tako zrelo, da ima že razčiščene pojme glede svojega poklica ( kar je ponavadi pri trinajstih še dokaj na majavih nogah) in po drugi strani še tako za luno, da ne bi mogla razumeti odnosov v katerih sta bila vidva z njenim očetom....
Ni dileme, da ne bo dosegel stikov, pa če se ti na glavo postaviš in če najameš tri Čeferine...Tu ti ne moreš veliko narediti....lahko pa popraviš napake v zvezi s tem, ko dekletu vztrajno tajiš pomembne zadeve  v zvezi z njenim očeto....S tem ne mislim, da ga moraš blatiti ( on se bo pred njo najbrž poskušal narediti lepega in boš ti izpadla lažnjivka), temveč poveš realno situacijo, da bo hči vedela pri čem je, ko se bo prvič srečala z očetom...
Verjamem, da te grabi panika, ter da je bil bivši poden od partnerja in verjetno tudi od očeta, kolikor časa je pač to realno bil...vendar se mi tvoj način razmišljanja tudi ne zdi pravi...kot sem že rekla...če se bo on odločil in če se bo odločila tvoja hči, ti glede teh stikov ne moreš narediti veliko....lahko pa hčerko na vse skupaj pripraviš do te mere, da ne boš ti izpadla kot navadna lažnjivka in glavni krivec za preprečevanje stikov..Pa še to...otroci so ponavadi izvrstni psihoanalitiki...tudi če jo bo njen očka v štartu mogoče prevzel, bo hči kmalu ugotovila, če je iskren....razen, če si ti v vseh teh letih naredila toliko napak, da hči v zvezi s teboj ne čuti prave ljubezni in naklonjenosti...to pa tudi težko verjamem...mislim, da bo najbolj prav, če boš malo bolj zaupala v svojo hči in svojo vzgojo....če je bila vsaj pribljižno uspešna, se nimaš kaj bati.. 

< Sporočilo je popravil pelin -- 9.11.2012 15:39:57 >

Ja pa bi mogla. Pač ne zdej glih, da bi tri al pa štiri, pet let starem otroku razlagala, da je oče alkoholik, ampak pač, da je s teboj grdo ravnal, da ni v redu človek. Če bi to raslo z njo kot neka taka resnica ..., kot neko dejstvo pač, bi blo zdej lažje. No, tko ji boš mogla pa pač zdej to povedat. Samo res, resnico je treba pač povedat, ima pravico do nje.
Je pa pri moji sestri bilo podobno. Je spoznala hčerka potem očeta, ampak je videla, da je pa res tak, kot je že prej vedela, da je, in ni bilo nobenih težav.

Ja itak da tud nje ne bo. Samo ona bo mogla sama do tega priti. In bi lažje, če bi kaj vedela o njem.

Aja, no,s ej potem glavno ve. Zdej pa ji pač, če jo zanima, še malo bolj podrobno povej, kaj je to pomenilo. P probej brez kake drame, ampak ji poskusi tko na tak moder, preudaren način razložit stvari. Tako da bo videla, da ni zdej to to, da bi jo hotela proti njemu obrnit, samo poveš, kakšni so taki ljudje, v tem smislu.