Nemško sodišče opozarja: Plačajte davek ali zapustite Cerkev
Leipzig - Nemško sodišče je odločilo, da morajo verniki še naprej plačevati poseben cerkveni davek, če želijo ostati del Katoliške cerkve.
Federativno administrativno sodišče v Leipzigu je o primeru odločalo po tem, ko je upokojeni profesor cerkvenega prava Hartmut Zapp leta 2007 na sodišče vložil zahtevo, da preneha plačevati davke, a hkrati ostane del Katoliške cerkve in se udeležuje cerkvenih obredov. Zapp je svojo odločitev zagovarjal z oceno, da katoliška doktrina govori o tem, da članstvo v Katoliški cerkvi ne opredeljuje finančnega razmerja, temveč človekovo prepričanje. Sodišče v Leipzigu se z njim ni strinjalo in sporočilo, da kdor prostovoljno zapusti Cerkev, v očeh države ni več njen član, ne glede na motive za njegovo odločitev.
Nemški cerkveni davčni sistem
Pred samim izrekom sodbe so se sicer pojavljale domneve, da bi se v primeru uspeha Zappove tožbe zamajal nemški cerkveni davčni sistem, ki je v veljavi že od 19. stoletja, pravi pa, da morajo vsi člani Katoliške, Protestantske in Judovske cerkve plačevati cerkveni davek. Kdor ne želi plačevati tega davka, se mora tako tudi formalno izreči, da zapušča vero. V zadnjih letih se vse več ljudi odloča prav za to potezo, samo v letu 2011 je namreč kar 126 tisoč Nemcev zapustilo Katoliško cerkev. V Nemčiji sicer v tem trenutku živi okoli 25 milijonov katoličanov, ki cerkvi samo zaradi tovrstne obdavčitve vsak leto prinesejo več milijard sredstev.
Kontroverzni dekret
Že pred odločitvijo sodišča pa je nemška škofovska konferenca sprejela tudi kontroverzni dekret, v skladu s katerim se vsak katoličan, ki preneha plačevati davke, hkrati odpove tudi aktivnemu sodelovanju v vseh religijskih dejavnosti od prejemanja zakramentov do bolniškega maziljenja, razen v primeru življenjske ogroženosti.
"Cerkev se odpoveduje vsaki priložnosti, da bi se ljudem približala"
Odločitev škofov je močno kritiziralo reformistično katoliško gibanje Wir sind Kirche (Mi smo Cerkev), ki pravi, da so vernikom s to odločitvijo "vzeli praktično vso svobodo odločanja". Dekret hkrati zapoveduje, da kdor ni formalno član Katoliške cerkve, ne more več prejeti cerkvenega pogreba. "Formulacija dekreta, ki pravi, da se je treba z izstopom iz Cerkve odpovedati tudi cerkvenem pogrebu, je resnično nespravljiva tudi po smrti," pravi Sigrid Grabmeier, predstavnica gibanja, ki opozarja, da si Cerkev z odločitvijo dela medvedjo uslugo. "Cerkev se odpoveduje vsaki priložnosti, da bi se ljudem približala in jim stala ob strani ob težkih trenutkih," še meni.
Ob tem je treba omeniti, da bodo katoliški vrtci, upokojenski domovi, šole in bolnice sicer še vedno ostali odprti za splošno javnost, vendar se ti zavodi financirajo iz javnih prispevkov in ne cerkveni davkov.