Aleluja...

Pozdravljeni.Vidim,da imate tudi nekateri probleme z krstom otrok.Pri meni je tudi takšen problem.Jaz hočem dati otroke krstiti pa moj mož ni za takšne stvari.Pravi,da nič ne verjame v kar ne vidi.Vprašala sem ga že če bi pa le mogoče hotel iti z mano na priprave pa je rekel,da zaradi njega lahko grem na priprave in da lahko dam otroke krstit.Jaz brez njega nočem tega delat,ker se mi zdi da je nekaj najlepšega da gresta oba sarša h krstu.

Pelin, ti vidiš, kaj sta napisali, jaz pa gledam, kaj delata: ena otroka spremlja k obveznim mašam, druga jo pa vsake kvatre vpraša, če bi šla. Mala pravi da ne. da je dolgčas in to je to.

Mateyka, res je, ampak isto velja za ateizem - poznam ljudi, ki so bili zelo nesrečni v vernih družinah, ker pač niso čutili tega, kar bi "morali", niso verjeli, kar naj bi, morali pa so obiskovat vse in naredit vse zakramente...

Kot sem rekla: izbereš eno in upaš, da bo to najboljše za tvojega otroka - kot pri vseh ostalih rečeh.

Pelin, pa če bi se tvoj mož odločil postati ateist? Bi bila za, da bi se vedel kot ateist in vzgajal tako vajine otroke? Vidiš...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Pelin, ti vidiš, kaj sta napisali, jaz pa gledam, kaj delata: ena otroka spremlja k obveznim mašam, druga jo pa vsake kvatre vpraša, če bi šla. Mala pravi da ne. da je dolgčas in to je to.

In katera je katera ?kot jaz razumem iz njenih postov ,nobena ne hodi ravno pogosto
z otrokom k maši ....razlika je le v tem da ena (Stanislava) lepo pove, da tega ne počne, ker to ne želi in na to pač ne da veliko ( pa vseeno ne blati in ne pljuva po duhovščini)...vseeno pa deklico vsake toliko časa pelje , vpraša, če bi šla k maši....druga (Kajalin) pa v bistvu še bolj zaničuje cerkvene zadevščine kot prva, vendar svoje nezanimanje za cerkvene zadeve prikriva z jezo in ogorčenjem nad cerkvenimi službami, ki si drznejo v cerkvi zahtevati in upoštevati svoja in ne njena pravila ....Res pa je da Kajalin včasih le gre k maši, vendar takrat med pridigo misli na druge reči ( naprimer na to da je po cerkvenih zakonih sex greh ...sori ampka tegale ne morem požreti...tole mi je tako hecno za crknit)....
Pelin, pa če bi se tvoj mož odločil postati ateist? Bi bila za, da bi se vedel kot ateist in vzgajal tako vajine otroke? Vidiš...

Kaj vidim ?...zame je ateizem podobno kot druga vera....v bistvu bi ravnala enako kot, če bi se odločil prestopiti v drugo vero....zagotovo ga ne bi odrivala stran od vzgoje in dam roko v ogenj zanj ( tako kot ti za svojega lubita ), da bi se potrudil in se zavoljo otroka , če bi ga to zanimalo, po svojih močeh rade volje angažiral tudi na verskem področju....

sej veš da trdim da nepristranske vzgoje ni.. se je pa vredno trudit, da jim omogočiš tisto kar se ti zdi najbolje zanje IN kar jih osrečuje v duhovnem smislu.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pelin, beri bolj natančno moja hči hodi v cerkev, napisala sem ti po večini gremo vsi trije, ker mora hoditi in ne obračaj, da ji branim hoditi.Še napisala sem, da je lani imela v spričevalu ocenjen obisk slabše, zato, ker hodimo za vse večje praznike v drugo faro, kjer živi moja tašča. vsako leto za veliko noč sem v cerkvi ob 6.30., brez izjeme, ampak ji tega pri verouku ne priznajo. Pa mislim, da nisi jasno odgovorila, kako bi se odločila, če bi tvoj mož želel da se odpoveš krščanskemu življenju...Odgovor nam je verjetno znan, do tega ne bi prišlo, ker ne bi bil tvoj mož, če bi bil drugače misleč.Opažam, da se imaš za zelo pametno, ampak ker se ne poznava ti naj povem, da so me druge bolj realno prebrale kot pa ti, k si me iz prve začela napadati, in lajnaš svoje...

Bom pa citirala stavek, kateri mi je zelo všeč :"Bog odpusti ji, saj ne ve kaj dela ( piše )" , pa lep večer še naprej, k vidim da delaš resno študijo iz mene

Se strinjam. Sicer sama razmišljamo tem, kar je dobro (in ne najbolje), ker se mi zdi dovolj. Ampak princip je pa podoben.

Razlika je v odnosu, kjer je odnos precej bolj pomemben gradnik vere kot ostali zunanji dejavniki vere. Brez odnosa je njihov pomen ničen ali majhen, z zgrajenim odnosom pa se zgodijo (ali ne - pač odločitev) ob svojem času.

Odgovor tebi:

Vpiš otroka k verouku.
S partnerjem se vpišita na 'partnerski tečaj', ki ga organizira cerkev, mislim da celo brezplačno. Nisem hodila, so mi pa o tem govorile prijateljice in kolegi - da je dobro in koristno, ker se POGOVARJAŠ, česar vidva očitno ne znata. Ne vem, koliko je verskih vsebin, ker nisem spraševala, a glede na povratne informacije, ki so prišle od udeležencev - več kot dobrodošlo.

Metulj.....ateizem nima v bistvu nič skupnega z nobeno vero in tega da ima kaj skupnega nisem napisala....pravim le, da bi v primeru, da se moj mož spreobrne in postane pripadnik druge vere jaz pa ostanem pri isti , pač poskušala vzgajat otroka podobno kot bi vzgajala otroka, če bi bil en od staršev ateist drugi pa veren. Otroku se pač poskušajo predstaviti obe strani....se ga seznani z dvema svetovoma ( ki čisto brez težav lahko obstajata v nekem normalnem strpnem odnosu...) ...in hkrati ne zaničevati nobenega ....in to je to....razumeš?
Kajalin....vse poste preberem ...ponavadi večkrat in lahko si prepričana, da tvoje še posebej, ker si trenutno glavna akterka tule...prebrala sem, da hodiš k maši tako po silem...ampak saj ni to toliko važno...veš mislim, da bi bila do sedaj že lahko poštena (ali pa tega resnično ne vidiš) da v bistvu mene ne moti to ker ti to nič ne pomeni....moti me tvoj odnos do otroka...razumeš?...tvoj otrok zaradi tvojega negativizma trpi, ti pa ne opaziš....nikoli nisem rekla, da moraš igrati hinavko in se delat fanatično vernico ( kot sem po nekaterih mnenjih jaz)....bodi le mati na mestu in olajšaj svojemu otroku pot pri spoznavanju življenja...nič drugega...če pač želi spoznati neko stvar, kjer se je potrebno držati nekih pravil....se ne repenči, in ne pljuvaj , ker te grajajo ( tu v bistvu grajajo tvojega otroka),. ker teh pravil ne upoštevaš, temveč zavoljo otroka poskušaj to upoštevati....če je to preveč zate (te nič ne obsojam...če nisi veren so verske zadevščine zate zagotovo res nesprejemljive)....bodi karakter...povej to svojemu dedcu in na vse zadnje otroku....ne pa vozit neko stvar na pol oz. ovirat zadevščine in za tvoje polovičarstvo naprtit bremena otroku....
Če se ne motim, me nihče ni vprašal kaj bi storila, če bi moj od mene zahteval, da se odpovem veri...v bistvu je bilo tu govora o tem, da bi se moj spreobrnil v drugo vero in kako bi potem jaz to sprejela... Drugače pa...če se vseeno vrnem k vprašanju ki si ga nekako postavila....veš tu imaš prav....takšen človek enostavno ne bi mogel biti moj življenjski partner....pa ne zato ker bi mi vera pomenila res vse na svetu...zato, ker ne bi mogla voziti s človekom, ki bi od mene zahteval kaj takega ( ali v bistvu kar koli...na zahteve sem nekako alergična....prošnje in predlogi so nekaj drugega)...poudarek je na zahteval....če bi mi poskušal predstaviti svojo vero in bi se mi mogoče zdela celo bližja meni in mojim pogledom na življenje...nikjer ne piše, da ne bi prestopila vanjo...svet je velik in se ga odkriva celo življenje...
p.s....citat pa ni citat, če ni dobesedno naveden veš ...drugače pa se vedno zanašam, da Bog odpušča tudi moje kozlarije...prav zato mi je tudi tako pri srcu

Jaz si pa te kombinacije ne predstavljam. Namreč da sta skupaj ateist in vernik in da oboje predstavljata otroku. Kako? En pravi, da je še nekje nekaj, drugi mu pa pove, da ničesar ni. Kolikor jaz poznam "mešane" pare, nekako funkcionira v parih različnih ver - oboji v nejkaj verjamejo in se da potem razlike otroku lažje razložiti. Kjer pa sat skupaj en vernik in en ateist, pa ne poznam para, kjer eno prepričanje ne bi prevladalo v celi družini.

Običajno taki pari dajo krstit otroka....ostalih zakramentov pa otroci ne delajo......potem gre "veren" starš z otroci v cerkev za božič, veliko noč.....o veri ne vem kako globoko ne razglabljajo doma.....in otrokom predstavijo dve plati življenja, verujočo in neverujočo.......kakšna je pa resnica pa itak nihče ne ve ....

So pa taki otroci bolj strpni tako do vernikov, kot do nevernikov......ker spoznajo verski in cerkveni del ter del, ki s cerkvijo in vero nima nobene veze......pač ne razmišljajo in ne čutijo "boga" ga pa vseeno delno spoznajo.......

Ne gre to ravno tako, da se odločiš, kot se odločiš da greš gledat drug kino. Mož in žena živita skupaj ali drug mimo drugega. Če živita skupaj, potem tudi skupaj poglabljata vero (pa tudi če to pomeni v iskanju pravega odgovora raziskovanje drugih ver). Če pa živita drug mimo drugega, potem tudi poglabljata vero vsak v svojo smer in takrat pride do vprašanja ali sploh ostaneta skupaj. Ne zaradi različne vere, ampak ker itak nista več skupaj.


Ne gre za to ali se nauči molitvenih obrazcev. Gre za to, da nanju ne prenašaš tistega, kar sama uporabljaš, k čemur se zatekaš, kjer najdeš upanje, kjer se pomiriš. In za to STA prikrajšana, pa če jih stokrat vpišeš v verouk.


Povej mu da tudi ti ne vidiš njegove pameti, pa vseeno ga imaš za pametnega. Pa da tudi ne vidiš njegove ljubezni, pa to ne pomeni da ne ljubi. Pa da ne vidiš njegovih želja, pa to še ne pomeni, da jih nima. .... Ker VIDIŠ dejanja (ki izhajajo iz pameti, iz ljubezni, iz želja,..).


Polno neumnosti. Zakramenti so zastonj, vedno bili in vedno bodo. Tudi krstne knjige ne vplivajo ne v politične ne v finančne namene. Še najmanj pa vpliva tvoj vpis v krstni knjigi. Če bi, potem bi TI volila drugače in bi tudi TI primaknila kašen euro. Tako pa samo govoriš.

Kontroverzni dekret

Že pred odločitvijo sodišča pa je nemška škofovska konferenca sprejela tudi kontroverzni dekret, v skladu s katerim se vsak katoličan, ki preneha plačevati davke, hkrati odpove tudi aktivnemu sodelovanju v vseh religijskih dejavnosti od prejemanja zakramentov do bolniškega maziljenja, razen v primeru življenjske ogroženosti.

http://www.siol.net/novice/svet/2012/09/nemsko_sodisce_opozarja.aspx

Meni se pa ne zdi fer, da tisti partner, ki mu je vseeno, ne podpira drugega partnerja v stvareh, ki partnerju veliko pomenijo.



A si sovražna do RKC ali ne, je za mene vseeno. Pa tudi za RKC je vseeno. Ni pa to vseeno za tebe. Tebe.


...Terajo svoje. Cerkev ni društvo ljubiteljev, pa da si prilagaja pravila, kot je članstvu všeč, ali pa celo posameznim njenim predstavnikom. Tudi dejanja posameznikov predstavnikov ne spreminjajo teh pravil. Če vsi živijo na koruzi, če vsi kršijo vse zapovedi (ne bi bilo prvič), če vsi.... ne glede na to kaj "članstvo" (moderna družba) dela - pravila bodo ostala. Tako za tebe, mene in vse ostale. Drugo pa je v kolikšni meri nam uspeva temu slediti.

Krst ne more biti pogoj za verouk. Iz tega se vidi da nič ne razumeš, veliko pa čutiš (zamere). Verouk je pogoj za krst. Samo mali otroci se lahko krstijo brez verouka, ker se krstijo v veri staršev, cerkve in občestva. Čim pa je otrok večji (šoloobvezen) pa je verouk pogoj za krst. Pa ne mi zdej pisat da se da pri enem župniku pa plačat in "dobiš". Tudi šolsko spričevalo so si kupili poslanci, pa zato še ne pomeni, da je to pravilo.

...ni strinjalo in sporočilo, da kdor prostovoljno zapusti Cerkev, v očeh države ni več njen član, ...