Dawkins pravi, da smo ateisti neorganizirani ko skupina mačk, kjer vsaka po svoje vleče, ker se pač ne pustimo vodit in mamo zato take probleme. Ampak ma tudi rešitev: da če mačke dovolj glasno mjavkajo, sicer vsaka po svoje, zaženejo vseeno kar kraval .

Stanislava, nisem rekla,da je ateistično življenje način verskega življenja, niti pod razno! Ampak se mi zdi krivično, da bi ateist moral hodit v cerkev, da bo njegov otrok lahko v miru šel k verouku, kamor želi hodit on ali pa drugi starš tako želi.

metulj, se strinjam s tabo, vendar pa se mi vseeno ne zdi fer rečt, da če nekdo ne želi prisostvovat verskim obredom, je avtomatično nefer do otroka in nastrojen do cerkve. To ni res. Tudi ne želim, da mi piše državljanstvo ne vem katero, ker pač nisem karkoli drugega - pa nimam nič proti drugim narodnostim, bilo katerim, se ne spomnim nobenih, ki bi jih ne marala. Enako ne želim bit pripadnik cerkve in enako si želim imet čas za svoje hobije in ga ne bom tratila za mašo, če mi nič ne pomeni... Da bi morala zaradi otroka sama hodit k maši, mi res ni jasno: Tudi karateja ne bi šla trenirat zato, ker ga oni.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Tu se delno strinjam s pelin, ker sem bila sama v taki situaciji. Težko je, če ti je nekaj všeč, pa te starši pri tem ne podpirajo. Sem bila skavtinja (čisto prava - z zaobljubo in skavtskim krstom), pa me je po 4 letih minilo. Ker se nikoli nisem mogla udeležiti zimovanja, izhoda, poletnega tabora, ker je bilo vedno takrat kaj drugega na družinskem sporedu ... vse kar sem imela od skavtov, so bili tedenski sestanki. Zato se mi je vedno zdelo, da sem zapostavljena in da od skavtov nimam toliko, kot bi si želela. Potem sem enostavno nehala s tem.

Sicer pa sem tudi jaz iz polkatoliške dužine (mama je sicer krščena, ni pa nikoli hodila k maši in verouku) in je za te zadeve vedno skrbel oče. Oba z bratom sva opravila vse zakramente (krst, obhajilo, birma, poroka, jaz sem celo OŠ pela pri cerkvenih zborih) in nama ni nič majkalo.
Sicer ne vem, kako imate po drugih župnijah, ampak pri nas se je udeležba pri vseh mašah ZELO forsiralo in to še vedno delajo. Imeli smo liturgične zvezke, v katere smo lepili listke od maše, na vprašanje z listka smo mogli napisati odgovor in vsak mesec smo za udeležbo dobili oceno. Končni rezultat? Po birmi 5 let nisem več šla k maši, razen ob tavelikih praznikih. Sedaj hodi hči k verouku, letos bo šla h obhajilu, vendar sva se z možem zmenila, da je k maši ne bomo forsirali. Pa rada gre, tudi k šmarnicam vedno rada hodi (če je le mogoče) Pač ji včasih kakšen listek manjka, pa dobi včasih za udeležboo trojko, ampak se s tem ne obremenjujemo.

Nekateri (mislim, da stanislava) pravite, da vaš otrok hodi k verouku, čeprav ni krščen .... To pomeni, da k prvemu sv. obhajilu ne bo mogel in bo zato spet zapostavljen v primerjavi z ostalimi otroki, ki bodo šli. Ali nekrščen otrok sploh lahko hodi k verouku po tretjem razredu, če nima zakramenta obhajila? a boste potem krstili?

Sicer pa tudi mene masikaj pri Cerkvi moti (dvojna merila, pa škandali, pa včasih nepotrebno kompliciranje in forsiranje), predvsem pisma škofov, ki se včasih berejo po evangeliju (pogosto pred kakšnimi volitvami ) pa tisto teranje okrog oltarja .... Pa to zame nima nobene veze z vero in naukom kot takim.

_____________________________

Sem iz Posočja in nisem Gorenjka ;)
http://www.radio1.si/strani/Fun.aspx?ID=20254&LNK=7

No....Stanislava...hvala Bogu za take kot si ti o tem v bistvu ves čas govorim...vendar vidim, da po svoje za nekatere še vedno ne dosti jasno, saj čez njihove planke ne pride in ne pride nič, kar bi pravilno razumeli...Kaj neeee Ronjica?Tisto z lubijem in baletom in tako naprej, si spet brcnila v temo....no vsaj nasmejala sem se , ko sem si ga predstavljala kako se trudi....
Kajalin...ne bi ti škodilo, če bi moje litanije prebrala namesto, da si jih preskočila ker so kao predolge....prav tako bi bio bolje, ko bi zadržala zase vse tiste bolne pripombe o tem kaj si misliš o cerkvi, pa kako imaš med mašo sposobnost misliti na druge stvari...a bejži nooo...ti si pa res genij....kaj če bi enkrat za spremembo bila z mislimi prisotna v cerkvi....mogoče ti ne bi škodilo....veš mogoče boš kdaj v kakšni pridigi le slišala da v krščanstvu sex še zdaleč ni greh tako kot ti misliš ....drugače pa razliko od tebe berem vse poste ...sem tudi tvojega in iz njega je razvidno, da deklici nisi niti najmanj v oporo oz. jo oviraš pri spoznavanju vere...kako to mislim?Preberi si Stanislavo in primerjaj svoje obnašanje in njeno....mogoče boš opazila razliko...vendar žal nekako dvomim....

In konec koncev....niti malo nisem za zgled, kot nek kristjan v verskem vrhu....Metulj, Stanislava....Mislim, da sem tule gor že kar nekajkrat pokazala, da sem daleč od ene fanatične verske mamke, ki je slepo zagledana v vse kar se v cerkvi razglaša in ki požre vse, kar ji pride na ušesa....Tudi meni gre na živce cerkveno politično vmešavanje, nedopustno branjenje pedofilov, pehanje za denarjem in podobne zadevščine....prav tako gre to na živce tudi vsem normalnim duhovnikom.... Po drugi strani pa mi gre na živce neka dvoličnost...sedenje na obeh straneh in spuščanje mastnih plunkov na obe strani in se hitro obračanje tja kjer bo bolje ali kamor se bolj izplača ....ali pa po drugi strani takšna zaprtost duha do drugih in vztrajanje in vztrajanje pri enih in istih napačnih predvidevanjih ki se jih nikoli ne preveri v reali....
Poglej Kajalin....lahko še neštetokrat preberem tvoje poste, pa se mi bo tvoja deklica še vedno smilila....žal...v mojih očeh ti ne delaš prav....pa ne gledam kot cerkveni fanatik, temveč preprosto kot mama....
Ronja....nikoli nisem mislila, da bi se ti sprenevedala glede vere....ravno nasprotno ne odstopiš niti za milimeter in me je kar groza, kako boš vse skupaj speljala, če tvoji dečvi ne bosta točno takšni, kot si ti v svojem svetu zanju predstavljaš prihodnost....Seveda ti tvoj pritrdi ko se pogovarjata o določeni temi o kateri imaš ti zacementirano mnenje...včasih je pač lažje pritrditi, kot pa vedno znova in znova poskušati skozi tanko špranjo v zidu potisniti kakšen tini mini argument proti....

mislim da sta si ronja in "lubi" bolj podobna kot si misliš.

V danem trenutku otroka prav malo briga za krst in obhajilo, verjemi. On se ukvarja s tem, kar sliši in mogoče še s tem, kar jaz mislim o tem - kjer moram priznati, da se mi skozi otroške besede angelčke prav čutim. Tako je danes, kako bo v tretjem razredu ali katerem že - ne vem. Ampak s tem se bom ukvrajala, ko pride ta razred. Enako kot sem se z veroukom na dan, ko je vprašanje prišlo; takrat je bil tudi odgovor iskren - le pejt in posluš, ker se boš kaj lepega naučila; in tak je bil tudi moj občutek - vesel.

'Zapostavljen' je otrok že danes, ker ne gre k maši (ko prijateljice gredo). Jaz jo vprašam, če bi šla, in to je zaenkrat to - in če bi, bi šla seveda zraven, ker pri maši poleg vsega kar ste zgoraj že večkrat našteli, povedo tudi kar nekaj lepega, samo poslušati je treba znati. Meni je v cerkvah všeč vzdušje in v tujini maše vedno obiskujem, najraje tam, kjer jezika ne razumem - občutim pa tisto 'dinamiko', ki je v zraku. Lahko tudi rečeš, da sem materialist in si vzamem tisto, kar mi paše - tudi prav, to je 'moja verska svoboda'. Ampak zdaj sem že odjadrala..

Kdo ve...mogoče imaš prav...mogoče pa v reali ni tako...mogoče pa je le lažje dajat vtis da si nekomu podoben, kot pa zbirat moči za protiargumente...

Nisem rekla, da je ašportno življenje način športnega življenja (čeprav, dodajam, je del osebnega prepričanja). Ampak se mi zdi krivično, da bi nešportnik moral hodit na športne terene, da bo njegov otrok lahko v miru športal, kamor želi hodit on ali pa drugi starš to želi.

Si mogoče dobila za ščepec bolj plastično predstavo o tem, kaj govoriš?

Pelin, skakšno pravico imaš ti mene obtoževati, da ne podpiram hčere ? Sodelujem, in kar pišem tu je moje mnenje in njej ne govorim tega. To, da se moram odklopiti v cerkvi pomeni, da grem z njo k maši oz. gremo vsi, ampak se tam pač ne počutim dobro. Hja pridige, lej kr poslušajte jih,imam raje Grimove pravljice.Naši je vse ok, ampak sama je videla kako vsiljujejo in strogo preverjajo kdo je pri maši- tu nimam jaz nobenega vpliva. aja, pa tudi ne velja, če smo drugje pri maši za večje praznike (gremo s taščo skupaj v njihov kraj ), takrat štejejo ko, da ni bila. Ja to je pa res prijazno in daje otroku voljo

Evo, pa sem se prebila čez 6 strani in uspelo mi je celo odpreti okence za odgovor.


Bena, meni se zdi, da tvoje vprašanje sploh ni versko, pa čeprav se je potem razvila običajna verska oziroma institucijska debata.

Problem, vprašanje in odgovor se skriva v vaši družinski dinamiki in dinamiki odnosov s partnerjem.

Kolikor sem prebrala in razumela, si ti že sklenila en velik kompromis s partnerjevo družino. On je bil pač vzgojen, da njemu ni treba nič prispevati v gospodinjstvu in ti si to sprejela. Nehote si tako v partnerju pustila prepričanje, da se mu ni treba nič spreminjati, da da ni treba napredovati od vzorca primarne družine. Ampak v redu, če je tebi prav, je meni tudi.

Partner je pač tak, da vedno išče zanj lažji izhod. Tako pač v gospodinjstvu ne pomaga, ker je tako bolj fino in tudi s starši se ne misli spopadati glede krsta otrok, ker je tako pač bolj fino. Njemu njegovo prepričanje, če je sploh človek kakšnega prepričanja, ne pomeni toliko, kot da mama neha siliti, da bi krstili otroka.

Izhajam iz tega, da so za vzgojo otrok v prvi vrsti pristojni starši. Če starši otrok ne zanemarjajo, zapostavljo ali so nasilni do njih, potem se nima kdo kaj vtikati. In versko vprašanje je eno izmed takih vprašanj, ki so izključno v pristojnosti staršev, razen če niso starši pripadniki kakšnega kulta, ki otroke zapostavlja in zlorablja.

Tvoj mož, praviš, v bistvu sploh nima neke posebne želje, ne duhovne in ne instutcionalne, da bi otroka krstil. Rad bi samo ustregel staršem, ker se jim ne zna postaviti po robu in reči, da je vzgoja otrok vajina stvar. Ker ga zanima lažja pot, ker je zanj to neboleč kompromis.

Ti si druge sorte. Ti, za razliko od njega, imaš neko prepričanje in za njim stojiš. Ne misliš izdati tega prepričanja, samo zato, da bi dedek in babica nehala izsiljevati.

Mogoče je tvoj problem, ker se pogajaš, ker se pogovarjaš in daješ vtis, da bi te bilo mogoče prepričati. Mogoče je bilo vedno tako, da si se ti pač vdala zaradi ljubega miru.

Mislim da moraš razmisliti, koliko ti je do tega tvojega prepričanja. Če želiš pri njem vztrajati, potem je najbolje, da se sploh ne pregovarjaš. Torej ne, ja pa bom morala k duhovnik in kaj vse mi bo duhovnik govoril, pa kako ne spoštuješ RKC in podobno. Tvoj bistveni argument je, da želiš, da se otroka sama odločata, ko bosta za to opravilno sposobna, kar postanega s polnoletnostjo. In to ponavljaš kot papiga in se v razprave sploh ne spuščaš. Če pa stari staši ne bodo želeli stikov z nekrščenimi vnuki, pa njihov problem. Prav nobene pravice nimajo da izsiljuejo.

Če je človek krščen, še ne pomeni, da bi moral plačevati cerkveni davek, če bo ta kdaj uveden. Ker če bi uvedli taka pravila, bi bila jaz isti hip na cesti s transparentom, ronja pa takoj za mano.    Npr. v Nemčiji plačujejo cerkveni davek tisti, ki se tako odločijo. Posledica je ta, da tisti, ki tega davka ne plačuje, ne more dobiti uslug cerkve, torej zakrametov, verouka in podobno. Četudi si krščen, se lahko odločiš, da uslug cerkve pač ne potrebuješ in davka ne plačuješ.

Ampak da bi pri nas uvedli cerkveni davek, se ni bati. Ker potem bi se končno prešteli in prišli do za RKC zelo neprijetne ugotovitve. Žal, mi vpisani v krstnih knjigah, ne krivi in ne dolžni, povečujemo 'število katolikov' v državi, kar zelo prav pride v politične in finančne namene te institucije.

Torej je samo stvar moči tvojega prepričanja in pa dinamike tvojih odnosov z možem. Brez zamere, ampak zdi se mi, da živita bolj drug mimo drugega in da je on en velik otrok.




_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ampak meni res ni jasno, kaj dela Stanislava drugače kot kajalin? Obe nista krstili tamalih, obe gresta kdaj pa kdaj k maši, ne silita pa tamalih, da bi šli, obe pa ju vozita na verouk. Kaj je razlika? ne provociram, resnično mi ni jasno!


To aboslutno verjamem. Sama bi bila besna, če bi nekdo delal tako v naši stroki, pa bi ga ostali ščitili. Ker meče s tem slabo luč na vse.


Tudi tu te razumem. Samo ne vem, kje je razlika med stanislavinim dejanjem in kajalininim. Nobena od njiju ne hodi v cerkev, se ne udeležujeta srečanj, obe pustita tamalidve k verouku in ju ne silita k maši. Edina razlika je, da se stanislavi fučka, kaj drugi mislijo o tem in pravi, da če župnik to pusti, pač pusti, kajalinina cerkev pa ni navdušena nad takim odnosom (kar tudi razumem) in se zato bockajo.


Moji dečvi sta že od začetka svoji. Si marsičesa nisem predstavljala, ad bosta, pa sta, pa me nič ne moti. Moja sestra je iz iste družine, pa ona recimo veruje v nekaj čisto tretjega, pa nimava nobenih problemov zato. Ona verjame svoje, jaz svoje, brat svoje. Sicer pa se mi zdi, da bi imela manj problemov, če se mi mali odločita verovat v karkoli kot ti, če bi se tvoji otroci odločili bit ateisti;)


Bi rekla, da ja;). Tudi ni lubi tak strahopetec, da mi ne bi povedal, če se ne strinja z mano, taki mi niso bili nikoli všeč;). Je pa glede tega on precej večji nasprotnik kot jaz.


Mu bom dala za prebrat še to, mislim, da se bo kar narežal .


Saj se tudi v tem primeru strinjam. Odrasli se ima ravno tako pravico odločit za svoje prostočasne dejavnosti. Meni ni treba delat 50 trebušnjakov na dan, če bo sine/hči treniral/a karate. Ga bom pa peljala na trening, navijala na tekmah, popravila strgan kimono, verjetno bi dejansko tudi trebušnjake zraven delala, ampak zato, ker bi sama hotela, ne ker bi mi bilo treba. Isto je z vero, za ateiste pač to ni nič kaj dosti drugače od drugih aktivnosti, ki vse, če nekdo živi zanje, terjajo neko prilagoditev življenja temu.
Naredila bi isto kot Stanislava: vzela to, kar se mi zdi dobro in ne tistega, kar se mi ne zdi. Samo da Stanislavi nihče ne teži, ker njena punčka ni krščena in ker ne obiskuje maše, zato pa nima problemov. Če bi morala ona celo življenje obrnit na glavo zato, ga verjetno tudi ne bi...


čestitam! To je res uspeh te dni Sem pa zelo vesela, da ti je uspelo, ker se pod vse podpišem, znaš veliko lepše povedati:). Si me pa nasmejala s tistim transparentom .

< Sporočilo je popravil ronja -- 26.10.2012 11:27:41 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Pelin, še kontra vprašanje tebi: če bi se tvoj mož odločil, da bo ateist in hotel otroke vzgajat v ateiste, bi mu dovolila? Dejansko otrok ne moreš vzgajat v oboje hkrati, pač izbereš eno, kar se tebi zdi najboljše, kar je zate delalo. Ni nujno, da bo to delalo tudi zanje, kot tudi milijon drugih reči ne, akr jih učimo - pol ne bojo rabili, bojo pa rabili druge pol, česar jih nismo naučili, ker ne znamo ali nam ni bilo zanimivo ali se sploh nismo spomnili. Vsega pač ne moreš, zato izbereš.
V tvojem in mojem primeru nimaš problemov, ker se oba partnerja strinjata (če verjameš ali pa ne, je on "še hujši" kot jaz;), meni ni problem it na cerkveno poroko, on pa pravi, da noče več it). Tam, kjer imata pač te poglede različne, je pa težje. NIsi mi odgovorila: ali bi ti svoje otroke pustila v nedeljo v đamijo, če bi se tvoj mož odločil postat musliman? Ali bi jih še vedno jemala v svojo cerkev? To je isto kot če bi se lubi odločil postat veren (ne vem sicer, če se to lahko kar odločiš). Zaenkrat sva oba ateista in tako vzgajava svoje male - enako kot sta vidva oba katolika in tako vzgajata svoej male. če bi se en drastično spremenil - kaj bi naredila?

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

narobe sprašuješ - ali bi pustila ona svoje otroke v PETEK (džuma) z možem v džamijo in ona bi jih vzela v nedeljo v cerkev. tako to gre.

To bi verjetno rekla, da gre. Mene pa zanima, kaj bi naredila, kadar bi se križalo...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

kaj pa veš, če si zagret katolik, ni nujno da ti glih sede na petkove molitve v džamijo svoje otroke redno spuščat..
križa se pa afaik glih ne. mislim, kje se pa bi?

metulj...ne bom te ustrelila nč bat...veš v bistvu se mi nekako ne da več....res...na tristo dvajset načinov sem že napisala isto stvar, pa jo še vedno določeni ne razumete....očitno ne želite razumet ....Po pravici povedano me v bistvu nekako ne moti, če se ti zdim fanatična vernica.....po svoje je tole hecno in se mi zdi fajn in že kar vidim tiste ki me poznajo, kako pokajo od smeha....Vzrok za to, da me take debate pritegnejo je pač v tem, ker so mi zanimive in ker se na njih vedno kaj dogaja oz. vedno na njih najbolj dvigujejo glas tisti, ki imajo slabo vest in maslo na glavi....
Resnično vžgem se pa ob temah, kjer začutim, da se zlorablja otroka....da se za lažno skrbnost, demokracijo....skriva starševski egoizem, skrivajo medsebojne partnerske neprečiščene zadeve, sovraštva, nagajanja...Ker se dva odrasla ne znata in ne znata zmenit...ker je ponavadi en šljiva drugi pa buldožer....nastradajo otroci....Pike dobim ob lažni skrbnosti ala "to delam za svojega otroka, ker najbolje vem, da je to zanj najboljše"....po drugi strani, pa se nekateri za določene stvari, ki otroka zanimajo enostavno ne brigajo zato, da nagajajo partnerju ali pa ker se jim ne da migniti s prstom zaradi lastne lenobe....vse to ravnanje pa potem skrivajo za neka svoja "načela" in lastna prepričanja, ki to v resnici niso....temveč je to navadna lenoba in egoizem.....bla. bla....ne razumeš še vedno...eh saj vem....

Se strinjam, ampak nikoli mi ne bo jasno, zakaj tisti ta hudo verni tako zelo radi obsojajo nas in zakaj smo mi manj vredni ? Moja tašča je nekoč celo izjavila, da bi bilo treba pokupiti vse knjige od hari krišne in jih skuriti, mislim halo, sm se fejst grizla v jezik, da se nism zalaufala, hehehe.
Jaz osebno nimam popolnoma nič proti vam, nikomur ne branim da veruje, zato res ne vem zakaj bi morala jaz verovati, če v tem ne vidim nič potrebnega za sebe ? Vedno naletim na katerega vernika, ki mi da vedet, da jaz nimam tistih dobrih vrednot, ker ne verujem.Verujem, vase, v delo...nikakor pa ne v jezusa kristusa.Pa kako radi se prepirajo in prepričujejo kako dobra je njihova vera, kr vžgejo se :P

Kajalin*, tu je problem, ob katerga se je pelin spotaknila, ne pa vera in prepričanja.
Da če bi včasih pa le šla, bi bila najbrž tvoja hči zelo vesela. Iz tega je izhajala, da je hči prikrajšana, ker gledaš nase, ne pa na njene želje.

Nyna hvala za obrazložitev....točno tako mislim...samo veš ...škoda je nekako razlagat, ker sem nekako prišla do ugotovitve , da se v bistvu Kajlalin in podobni ne delajo , da ne razumejo...temveč očitno res ne....škoda....ne sicer zaradi mene....zaradi njihovih otrok....
Roooonja....nisem pozabila nate, vendar mi nekako dopoldne ne uspe poleg 14-ih pleničarjev še debatirati na RR-ju...sedajle pa sem napisala že pol ta drugega posta, pa mi je vse skupaj nekam zginilo...tale forum res zgleda dela na drva ali kaj...skratka...odgovor na tvoje vprašanje....če bi moj naenkrat prebekslal versko usmeritev in bi želel, da se s tem seznani tudi otroka, bi seveda pristala na to....ne mislim sedaj da bi sedanjo versko usmeritev kar zapakirali in spravili v shrambo, temveč, da bi poskušali poleg že obstoječe nekako vpeljati zraven še ta "novo"....v bistvu bi se nekako oba skušala potruditi , da bi vozili obe...otroka pa bi se pač odločila, kje se zdi, da sta bolj "doma"....to v reali počne zelo veliko ljudi...če se gre za neke pametne ljudi oz. za ljudi, ki se lahko dogovarjajo, ne vidim tu nobene ovire...razen seveda če so fanatični tako kot jaz...tu pa zna biti cel ...
No...baj de vej ...tudi ti mi nisi odgovorila tako kot sem želela...napisala si kaj predvidevaš da bi tvoj storil....kaj bi v reali storil pa ne veš....ker se ti je v bistvu le narežal....ker se mu ni dalo povedati kaj si res misli ....kot sem že napisala...tako je lažje....

Odgovor Vijoličarki:

S partnerjem vsa imela povsem različno vzgojo. Pri meni je bila bolj liberalna. Ne vem kako naj to razložim. Jaz na primer moje starše nisem gledala s strahospoštovanjem češ oni so starši in jaz jim nimam kaj govoriti in se jim upirati. Brez strahu se jim povedala vse, kar sem mislila, da delajo narobe in še vedno je tako. Bili smo si nekako enakopravni. Vsak je imel pravico povedati to, kar ga moti. Mi smo se npr. skregali, se zdrli drug na drugega, zaloputnili vrata pa je bilo. Seveda to ne pomeni, da smo se tepli ali se drug drugega preklinjali ali si govorili grde besede. Smo pač bolj glasna družina. Moj partner pa je bil pač vzgajan tako, da sta ata in mama svetinji in onadva imata vedno prav. In to je težko izkoreniniti. Od tu ven pa tudi izvira to njegovo vztrajanje pri krstu otrok, ker mu o tem nonstop jodlata njegova dva. Meni sicer nič ne rečeta, ker vesta, da bosta naletela na gluha ušesa, zato pa pač poskušata to izsiliti preko njega.
Kot sem že rekla bom vztrajala pri svojem prepričanju ter vztrajala, da se s tem počaka do takrat, dokler se otroka ne bosta sposobna sama o tem odločiti, saj vem, da zaradi tega najina družina ne bo razpadla. Tudi on pri tem ne bo šel na nož za vsako ceno, ker mu najina družina vseeno več pomeni kot njegova prejšnja družina. Ne vem kdo je v tej debati, ki sem jo načela, zapisal, da ne upoštevam partnerjeve želje. Zal je ta želje drugačna od moje želje. Sedaj pa vprašam, ali pa jaz nisem vredna, da se upošteva tudi moja želja. Partnerja bi naj bila enakopravna. In če se ne strinjata, pač poskušata najti kompromis. In mislim, da je moj predlog pošten kompromis tako do partnerje kot do mene in še najbolj do najinih otrok, ki sta tudi najbolj pomembna pri vsem tem. Zagotovo pa bova s partnerjem okrog tega imela še burne debate.

To je pri vseh isto;). Tudi tisti, ki mene poznajo, se režijo, da v resnici nisem tako ostra;). Pač na forumu je druga komunikacija kot v življenju;)

Mogoče zdaj bolj razumem, ko si razložila, sploh po tem, ko je še nina napisala ob kaj si se spotaknila. Če prav razumem (popravi me, če sem spet zamuštrala): starši naj bi se med sabo zmenili in potem poslali otroka na aktivnosti, ki so jih pripravljeni popolnoma podpirat. Glede tega se kar strinjam, ne pa čisto čisto. Ne vem če bi recimo sama podpirala alpsko smučanje enega otroka, če bi to pomenilo, da bodo morali še ostali vstajat 2 uri prej, da ga peljem v kranjsko goro na trening... Tudi tu bi bilo podobno.
Da se ne bi navidezno strinjala sem ti samo odgovorila, ko si rekla, če bi se samo navidezno strinjala, eč bi se odločili mali za verouk. Če bi se strinjala, se ne bi navidezno, to si lahko ziher;).

še vedno mi pa ni jasno, zakaj je stanislava ok, kajalin pa ne, čeprav male ravno tako ni krstila in je (za razliko od kajalin) nikoli ne pelje k maši (napisala je, da je šla tamala 1x z dedkom in ji je bilo dolgčas, da jo vsake toliko vpraša in to je to). Meni se zdi, da je največja razlika v vodstvu verouka - eni tolerirajo to, da sploh ne hodijo k maši (pri stanislavi), eni pa hočejo da si par v njihovi župniji (pri kajalin). Razumem, da stanislavini mali ni nič hudega pri verouku, ker je nihče ne matra zato, ker ne hodi k maši, kajalinini pa gre to na živce, da je skoz na tapeti. Vendar onidve delata isto...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

no, to sem rekla, ko si me vprašala, kako bi bilo, če bi imela vernega fanta - prvi je bil, pa se mu ni zdelo nič spornega, da bi vsak učil svoje, verouk bi jih gotovo on.

Ne, on pravi, da si ne bi premislil, zanj to pač ni realna možnost, sem ga vprašala, prav tako kot se zdi meni zelo neverjetno, da bi si sama premislila. Sem mu povedala, da ne verjameš, da on res tako misli, pa pravi, da tu ni logike in da če bi bila pa verna, pa ziher ne bi rekla, da si on ne upa povedat po svoje - torej - kakor ti sumiš njega, da si ne upa verjet, lahko jaz rečem, da tvoj verjame samo zato, ker se tebe boji- to je blesavo, saj niso otroci... No, vsaj jaz na lubija ne gledam tako...

Glede raznih možnosti obstoja česarkoli drugega sem sama precej bolj odprta, on ne verjame še kup reči, ki se meni zdijo čisto nič takega. On noče met Miklavža, recimo, ker je verski;). Če bi se odločil sprejet krščanstvo, bi ga gotovo vprašala, zakaj si je premislil, ker bi ga to vprašala za katerokoli veliko prepričanje, ki bi ga spremenil, ker bi me zanimalo, sem ga tudi vprašala, ko je postal bolj izrazit ateist, zakaj se je zdaj tako razpištolil;). Jasno lahko vsak uči svoje otroke kar hoče, tudi on lahko najine.

Če me sprašuješ, ali bi bila sama zato vsako nedeljo pri maši, je odgovor ne. Glede na to, da bi bil že on, če bi bil tako zelo veren, verjetno niti ne bi bilo potrebno. Za stvari, ki pa so vsedružinske, ala prazniki, bi jih pa verjetno praznovali po njegovo. Ne bi pa spremenila prepričanja in ne, ne bi obljubljala, da bom svoje otroke vzgajala v krščanstvu, ker jih ne mislim.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jaz sem ZELO proti cerkvi kot ustanovi, spet nasplošno, iz več že prej navedenih razlogov.
Ampak - teh razlogov ne vidim kot dovolj dobrih, da hčerki omejujem možnost spoznavanja vsaj ene, sicer pri nas prevladujoče vere in njenega lastnega dojemanja. Na tej podlagi bo tudi presodila, ali je katoliška vera njen blizu ali ne - ker tega ne more storiti, če je enkrat na vsake kvatre stopila v cerkev.
Krstila se ne bo, nihče nikogar v to sili (in tudi če bi me - briga me); upam pa, da bo dobila toliko znanja in toliko zaznavanja, da se bo odločila za sebe sama, ko bo čas, v miru in brez jeze.

Tole je napisala Stanislava...

Same neke zahteve in teror...Jaz se ne odeležujem nikakršnih skupnih družinskih srečanj in piknikov, ker mi pač ni.Tu zopet nastrada otrok pri verouku, zakaj nas ni bilo,.. Prav boji se že ponedeljkov, je to normalno ? Hodi zaradi mojega in njegove familije. Tu se tudi midva nikoli ne bova poenotila, pa naj reče kdo kar želi, jaz jim ne branim, oni mi pa naj ne vsiljujejo, amen.
Gospod tehnofil, ja verjetno sem tudi jaz že sovražna do naše cerkve, ker mi pijejo potrpljenje in se z njimi res ne da ampak popolnoma nič dogovoriti, terajo svoje, in mislijo da bodo vsem po vrsti lahko prali možgane, zato. tak k druge vrste sekt, delajo samo na tem, da jih bo čim več. Samo čakam, kdaj bodo dali pogoj za obisk pri verouku- krst.
in tole Kajalin.....
Ronja...a mogoče vidiš kakšno razliko?? Ali se ti še vedno zdi, da otroku nudita enak oporo ...