.tu je bistvo v tem, da drug starše je in ne da le ignorira otrokovo željo, tudi otroka v njegovem interesu namerno ovira, mu udejstvovanje preprečuje, onemogoča,kvari...
Čakaj malo: ona ne preprečuje in onemogoča obiska verouka in maše. Samo sama ne hodi na to - kar se mi zdi fer - to pač ni njeno prepričanje.
če bi se tvoj ljubi kar naenkrat odločil, da bi želel otroka krstiti, ga peljati k maši, ga vpisati k verouku....bi mu dala dihati?
Če bi se on kar naenkrat odločil, bi me kap
. on je precej bolj proti kot jaz;). Je bil pa veren moj prvi fant in takrat nisva mela nobenih problemov glede tega - on je veroval, hodil v cerkev, kadar mu je pač pasalo, ajz pa ne. Sva se pogovarjala o tem, kako je to pri otrocih, pa se njemu ni zdel problem, da en veruje, drugi pa ne, da pač vsak pove svojo verzijo in to je to.
Za vas je vera nekaj svetega in neka velika reč, nam pa je to pravljica tako kot vse druge. Tudi L. verjame v škratke, pa ji tega niti pod razno ne mislim zagabit, v bistvu jo čisto spodbujam pri njeni veri, mamo vse škratovsko;). Ne vem pa če bi šla na vsak škratji shod zato (če bi bili). Vsekakor pa ne bi rekla, da jo bom vzgajala v škratjem duhu, zato ker so njej škratki všeč (saj so res srčkani).
Meni se ne zdi fer, da če en starš veruje, se mora tudi drugi avtomatsko udejstvovat vseh cerkvenih zadev, čeprav mu ni do tega. Če sama rada ustvarjam, pa to radi počneta tudi punci, to ne pomeni, da mora z nami ustvarjat tudi oči. Če najdem aktivnost, ki mu je všeč, super! Ne bi ga pa silila v to. Niti on mene v basket, čeprav tudi to punci radi delata.
Kajalin pelje malo k verouku, verjetno tudi kdaj k maši, prav tako kot bi jo h krožku. Ne štekam tega, da se ateistično prepričanje ne šteje kot prepričanje. Če bi ti imela muslimana za moža, bi hodila v njihovo cerkev vsako nedeljo? Ali bi šla v svojo? Zakaj ateisti nimamo te pravice? Zame je "vera" narava, kreativnost, pa še kaj bi se našlo, rajši grem tja kot v cerkev.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/