Strinjam se, da če bi mateyka se zezala, ko začne tamala jokat, pa jo oponašala recimo... potem bi bilo to zafrkavanje in se strinjam, da to ni prav. Samo mislim, da mateyka dela drugače, kolikor je razložila. No, saj glavno, da me je ona razumela, hehe:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Mateyka, ne razumeš. Besedo zloraba uporabljaš sama. Jaz sem uporabil besedo "zafrkavaš". Si tudi nisem mislil, da se zraven smeješ, točno sem si predstavljal to, kar si opisala, da ji hočeš pokazati, kako to izgleda. Ker sem tudi sam to delal. Dejstvo je da otrok joka. Joka iz razloga da je žalostna. Navadno pri otroku tudi ni nekega racionalnega razloga za jok, razen iz užaljenosti. Ampak kljub temu ne pomeni, da ne čuti žalosti. Razumeš. Ne gre toliko za to, kako jo oponašaš, gre za to, da ne dobi tolažbe. In ker dobro ve (otroci niso neumni) da ti nisi žalostna in dobro ve, da jo oponašaš je to za njo zafrkavanje. Čeprav se ne smeješ zraven je to norčevanje iz njenih čustev, pa čeprav ji hočeš le pokazati, kako to izgleda.

Bom dal primer. Ti si žalostna, v solzah zaradi nečesa kar te je prizadelo, ampak za drugega se to ne zdi sploh pomembno. In ti hoče pokazati, da to res ni pomembno in se zraven tebe dela, da joka. Da ti pokaže, ako to izgleda če jokaš za brez veze. Te bi to potolažilo ali užalilo? Bi to razumela kot prikaz ali kot norčevanje? Da, ti ne jokaš za vsako figo, ampak kadar jokaš, jokaš ker si žalostna. Ampak ona tudi joka ker je žalostna. In doživlja enako, kot bi ti doživljala v svojem primeru.

Veliko drugih načinov je, ki bi otroka (ali pa tebe) potolažili. Ta način pa ne naredi nič. A kljub temu ga radi izberemo, ker si ne vzamemo časa, ker vsi drugi načini vzamejo čas. Ampak čas je tisti, katerega otrok (ali mi) potrebuje.

Ne pravim, da bo zato "trpela posledice". Pravim SAMO IN LE, da to ni primerno in da to ne delaj.

< Sporočilo je popravil tehnofil -- 19.10.2012 0:54:42 >

tehnofil, jaz čist dobro razumem. in se strinjam z razlago (zagovarjaš otrokov point of view). in da je več načinov kako to predočit..itd. je pa še tok much more. pa ne bom zdej o tem, ampak gre bolj za to da (ne vem kako naj bom bolj jasna) so tvoje predpodstavke o mojem odgovoru pelin čist zgrešene in posledično tudi tvoje sklepanja. ne vem od kje ti vse te informacije o situaciji o kateri nisem nič govorila; omenila sem stanje v enem stavku in to je to. to kar opisuješ zgoraj, je scenario in cela zgodba, ki nima veze s tem v kakšem kontekstu sem ga omenjala jaz, niti v kakšnem kontekstu se je zgodil.
ne nameravam razlagat detaljev in kako nimam dosti s tem kar ti opisuješ, pravim ti samo, piši zase, za mene in mojo situacijo pa ne veš niti pribižno dovolj, da bi si lahko dovolil pisanje celih scenarijev.

Tehnofil, kolikor sem jaz razumela mateyko, ona pokaže, da je žalostna, ker je res žalostna - samo da sicer pač še ne bi jokala za to, ker imamo odrasli malo višji prag za zjokat se. Je pa žalostna takrat - mateyka, popravi me, če ni res.

PS. tehnofil, ta reč, da jih potolažiš super dela doma, zunaj je pa včasih problem, ker se potem ostali odrasli začnejo obnašat do tebe in otroka tako kot bi se sicer naj ti do otroka - da to pa ja ni nič inme prepričujejo, da zato pa že ne more bit žalostna. "Ja, ok, vem, da se ni hudo udarila, ma a jo lahko vseeno pocartam v miru, pliz?"

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

geeez, če že na vsak način moram razlagat te stvari tukaj; ronja, to ni nobena navada pri nas in ni se zgodilo v pomanjkanju časa ali iskanju bližnjic. zgodilo se je, ko zelo dolgo nismo našli nobenega načina da bi jo umirili. nič ni palilo. niti se ni hotela pogovarjat in ni se hotela umirit. bila je tudi zelo agresivna (sej veš da zna tud uničevat in metat stvari), niti je nismo je mogli potolažit. nič. in ja, takrat sem bila žalostna in sem pokazala kam to vodi. omenila sem pelin samo kot primer - njej ni bilo (in ji ni) fino da sva midva žalostna (zarad nje ali česa drugega), ni ji fino da bi jokala, niti da nama je hudo. ne prenese. in to ji je pomagalo do te mere, da se je situacija v njej začela počasi umirjat, ko je videla da bodo take posledice, če to nadaljuje.
ok, zdej pa dost o tem.

drugače pa, naša pupa je zdaj v zadnjih nekaj mesecih malo "odrasla" - veliko bolj obvlada svoj tempereament in veliko bolj izrazi kaj jo moti na miren način. smo delali na tem in nam gre veliko bolje ne vem, sva debatirala z možem, da zna bit del tega tudi frustracija, ker ni znala dobro besedno izrazit določenih stvari ker je trilingivsitčna (traja da se naučiš dovolj širokega bes. zaklada). pa še menjava okolij, pa ljudi, pa living conditions.. itd.. samo gremo počasi tja kjer ni muh, a ne?

cheers

Glede na zadnji mateykin odgovor ne bi rekla .



_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.