In čez rit ne daš, kadar si jezen na otroka, ampak ko naredi nekaj hudo narobe.
Večina normalnih staršev je jeznih,kadar otrok dela naredi hudo narobe;)
Se pa strinjam, da ni prav metat ene čez rit v isti koš s pretepanjem, ker s tem naredimo veliko krivico slednjim. NI pa zame nobena od teh metod fajn.
Se pa strinjam z liljano, da včasih enostavno moramo bit grobi z otrokom - moramo ga potegnit s ceste, vlečt za sabo, če noče dat roke, ko gremo čez cesto itd... Ko izsiljuje v trgovini in ga lepo primemo in odnesemo ven. Ko mu na silo umijemo zobe, ker jih noče... Itd... Enostavno v reali pride precej takih dogodkov, ko moramo uporabit silo - torej da odnesemo svojega otroka, da ga umirimo (mu primemo roke, da ne more udarit, recimo), da ga obvarujemo. S tem ni po moje nič narobe. In tu smo se enkrat precej hakljali, ko sem zastopala stališče, da grobost je včasih nujna, pa da je tanka meja med udarcem po riti in vlečenjem za roko in je težko včasih potegnit eno ostro ločnico...
Zadnjič sva se pogovarjali z mamico 3 letne hčerkice, ki ima malo krizo zaradi prihoda bratca trenutno. In čeprav mama uporablja nekatere metode, ki jih sama ravno ne zagovarjam, se strinjam z njo, da je boljše to kot pa da bi pustila tamalo dalje počet kar pač hoče (je tudi to najprej delala, pa se ni ravno obneslo)...
Jaz pa mislim, da ena čez rit ne boli nič bolj kot ignoriranje, zapiranje v sobo, postavljanje v kot, čustveno izsiljevanje...
To je verjetno res, zato mi pa nobena od teh reči ni ravno blizu... Ampak vseeno mislim, da se da tudi drugače. Včasih verjetno vsakega zanese in tega otroci po moje tudi ne zamerijo, sploh če se pogovoriš potem in opravičiš, če si narobe ravnal. Ampak kot princip mi je pa bližje tisto "tretje, vmes", kar opisuje ankica. Ker dejansko obstaja še precej drugih možnosti.
Ja, otroke mora bit kdaj strah. Morajo vedet, da boš zelo zelo hud, če naredijo kaj zelo narobe in mora bit to zelo neprijetno. Ampak ni ga treba zato tepst po riti, pošiljat v kot ali zapirat v sobo. NI konec sveta, če to kdaj narediš, ampak ni pa ravno za vsakdanjo rabo. Mislim, da je ogromno reči, ki so otroku neprijetne (recimo že to, da prekineš nekaj prijetnega je lahko živa groza - primer od včeraj: puncama sem naredila večni koledar in vsak mesec postavimo nove kartice, ki jima jih naredim in to jima strašansko dogaja, ves čas prestavljata vreme in lunine mene in seveda znakec za dan, itd...) No, včeraj smo hotele postavit nove kartice, nakar se Ronja grdo zadere nekaj name. Sem rekla, da tega si pa ne pustim in da ne bom delala z njo, če se tako obnaša, pospravila kartice in to je to. Seveda je pa težko potem vztrajat pri svoji odločitvi, ko se ti otrok pride opravičit in jokat. Vsekakor ji to, da potem nismo delale tega včeraj, ni bilo všeč (ji je bilo pa danes zjutraj toliko bolj:). Ampak se j epa naučila, da se name ne sme zadirat, sploh če delam nekaj zanjo in z njo.
Kar se mene tiče, res najboljše delajo posledice: to ni nujno kazen, enostavno posledica:
- če punci zbujata svita, se bom morala z njim ukvarjat, da ga nazaj uspavam in še zmatrana bom bolj, tako da ne bomo delale ne vem kakih projektov. Če sta pridni in se ne kregata, ko ga dojim, pa ju pohvalim in gremo kaj skup delat.
- če se zvečer afnata in nočeta pravi čas umit zobkov, zmanjka časa za pravljico - še vedno se stisnemo, ampak ker je že pozno, mora tudi Svit it spat in ugasnemo luč.
- če začne katera packat s hrano, jo umaknemo, ker očitno ni lačna. Enkrat jo še vrneva, drugič pa ne (drugič se je mogoče zgodilo 2x)
- če katera ni dala roke za čez cesto, sva roko sama vzela in jo pač odvlekla čez
- ko je Ronja očiju naredila sceno v trgovini, ji je povedal, da pač ne in ko ni hotla z njim, odnesel ven.
- če nočeta pospravit, potem ne moremo it ven
itd...
Saj ne rečem, rabiš precej ponovitev, ampak dela pa. Pa seveda razložit, zakaj se je nekaj zgodilo (ko je otrok pač pripravljen poslušat, ne medtem ko se dere).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/