Kaj bi jaz naredila? Jaz bi se takoj pogovorila z njim, ampak mu zaupam, da bi mi povedal po pravici - nimam nobenega razloga, da mu ne bi, itak ve, da zame prevara ni konec sveta (ni fajn, vsekakor pa obstajajo hujše reči) in tudi sicer si navadno kar poveva po pravici, tudi če ni glih fajn slišat... Tako da nismo čisto v istih čevljih...
Tako da bibashiba, o zaupanju o katerem govoriš je res nujno potrebno za zdravo zvezo, če pa ti nekaj začne 'govorit' da je narobe, je popolnoma normalno da preveriš. Ostalo je tiščanje glavo v pesek.
Ja, to verjamem. Saj pravim: nismo v isti koži, ker sem sama kot prvo prepričana, da bi mi povedal po pravici, če bi ga vprašala, kot drugo pa sem prepričana, da bi vedela/čutila, če bi lagal pri taki reči. Zato bi bilo meni se pač najlažje pogovorit. Nekomu pa je verjetno kaj drugega lažje, ker je bolj otipljivo kot "občutek" ali imajo partnerje, ki ne bojo direkt odgovorili na vprašanje: "ali imaš drugo?", ampak bojo hoteli imet dokaz, zakaj sploh dvomiš... Pač različni odnosi.
Kar se smsov tiče: jaz jih ves čas brišem, ker imam tel. poln tistih, ki jih nočem zbrisat (kakšni z vsebino, ki je ne želim zbrisat - nekaj lubijevih, pa od par prijateljic, ko so rodile...) Tako da samo to ni razlog. Kar se tiče sodelavk (večinoma so samske;) - lubi se komot pogovarja z njimi tudi doma, ne vidim nobenega problema, grejo skup na teren, majo skupne malice in grejo skup na kavo, se majo fajn, se dobro razumejo,... sem vesela, da je tako, ker se ne počutim nič ogrožena (čeprav sem doma na porodniški in tako po difoltu baje nezanimiva
-
tejaD, ne počutimo se vse ženske tako (verjamem, da precej, vendar vseeno optimistično mislim, da večina pa ne) - to je precej odvisno od osebe. Ne rečem: sem bila že bolj seksi, pa staram se, pa otroci se ponoči zbujajo, itd... ampak se pa niti pod razno ne počutim nezanimivo - ne njemu, ne drugim - saj naveszadnje nam ni treba doma čepet - greš ven, če že hočeš poglede izzivat, oblečeš krajše krilo in to je to;) - zadeva hitro rešena;). Ne, resno: ni treba, da se tako počutiš, samo zato, ker si na porodniški.)
No za konec vseh šokov, pa je sledil še en, ko sem videla to kljuse....takrat bi ga pa mlatila in mlatila in mlatila, da ne bi več nikoli vstal. Cela situacija je bila tako neverjetno ponižujča, ko sem pa videla zaradi koga je postavil na kocko naše življenje...bolj ponižana ne bi mogla bit. Vještica.. tista iz risank...samo bradavica na nosu je manjka-čisto resno.
Meni je pa kar hudo tole brat: kot da bi bili nekateri ljudje več vredni kot drugi na podlagi tega, kako izgledajo... Če bi te prevaral s supermodelom, bi bilo ok, če te pa z eno, ki je po tvojem mnenju grša od tebe, je pa ponižujoče... Zakaj? Ker je on videl v njej nekaj, česar ti ne? Ker bi bila lepotica nekakšno kritje, da si ti tudi super lepa, samo z modelom se pač ne moreš kosat? Zakaj je tako grozno, če ni lepotica? Dejanje je isto, "izdajstvo", če ga tako pojmuješ, je isto...
bakfark, saj ni tako hudo, no:). Saj večinoma si po moje kar zaupamo: mamice na porodniški smo čisto zadovoljne, očiji pa se tudi z veseljem vračajo domov:).
po pravici povedano, ko sem bila sama totalno nemogoča (za moje pojme) med zadnjo nosečnostjo, pa še nič nisva smela na koncu... sem si tudi rekla, da če bi si zdaj kakšno našel, me ne bi glih čudilo:D. koliko vem, tega sicer ni počel, ampak po svoje bi razumela. Sem mu pa hvaležna, da mi je takrat stal ob strani, čeprav sem bila taka.
vprašala kar direktno, če me vara. Ni mi rojilo po glavi sto vprašanj, kot zdaj tebi, niti se s tem nisem preveč obremenjevala, sem mu le zaupala. In pogovor, tak brez dlake na jeziku, mi je v trenutku razjasnil stvari. Vse je povedal, brez da bi karkoli storila.
Tak nekak si tudi jaz predstavljam. Ok, samo konec drugačen;).
Kar se telefonov in mailov tiče, midva nisva neka paranoika: na splošno si ne dvigujeva telefonov, vendar dostikrat rečeva, če lahko drug dvigne. Tudi sem se že dvignila njegov mobi, če je klical kdo, ki ga poznam, pa je lubi glih spal in sem vedela, da bi se sicer zbudil (mamo malo stanovanje, se vse sliši)... Nikoli ni mel noben od naju s tem nobenih problemov. Kadar pišem kak mail, pa pride mimo, me vpraša, če me moti, pa me ne, enako če je obratno. oba veva praktično vsa gesla in če bi hotel, bi mi lahko vse pokradel, pregledal vse maile, ma, celo štalo bi lahko naredil. pač zaupam, da tega ne bo naredil (ok, maile tudi če bere - teh ne skrivam zaradi sebe, včasih kakšnega zaradi drugih - kadar ti nekdo zaupa nekaj, ni nujno, da is želi, da to deliš še s kom).
Če je zaupanje, je vse preprosto, če ga ni, gre itak vse počasi v »franže«.
Tako nekako. Briga me, če išče nekaj v moji torbici (dostikrat dava not še njegov mobi, da ne vlači vsega po žepih, itak pa če maš otroke, iščeš not robčke, vlažne robčke, bidon, itd...) Mi kraj pameti ne pade, da bi to štela za mojo intimo
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/