Sosedje so dali hčerki eno ime (ga ne bom pisala, ker je kar redko). Ko je bila punca v osnovni šoli, so jo STARŠI začeli klicati Nina (pri sošolcih se to ni nikoli prijelo), po 18. letu si je spremenila tisto prvotno ime (dve črki odvzela)... uglavnem cela zmeda (ker obema staršema očitno ni bila všeč njuna lastna izbira) .

Tut jaz bi ti rekla, da zadihaj. Verjetno ti je ime še bolj antipatično zaradi tega, ker ga je dal bivši partner in do njega sedaj ne čutiš nič pozitivnega... to pa avtomatsko potegne zraven še vse, kar je z njim povezano.

poli*, dej zaupi mi, kakšno ime so sosedje dali tej punci, lahko tudi na zs. Ker jaz tudi eno Nino poznam, ki v resnici sploh ni Nina, ampak Antonija. Pa sta jo tudi starša ko ji je bilo enih 10 let začela klicat Nina Ne vem v čem je štos.


Jaz bi tudi prvotno ime obdržala, saj ni tako slabo. Se boš sčasoma že navadila. Sem prepričana, da bi marsikatera takoj imela Jasmina, sam če bi lahko imela otroka. Ena moja kolegica iz prejšnje službe, je že 3 leta preseljena v novo veliko hišo, srečno poročena, otroka pa ni in ni, otroško sobico imata že v celoti izdelano (pohištvo itd...). V glavnem, sem prepričana, da bi takoj pristala na ime Jasmin, samo da bi dobila otroka.

Jaša za vzdevek sploh ni slaba ideja.. Jasko, kaj pa vem, ko bo večji je mal preveč pomanjševalen za moj okus (za odraslega).

če se odločiš za sprememno, mora zadevo podpisati tudi oče - ne glede na situacijo. To pa vem ,ker sem svoji deklici po najini prekinitvi veze želela dodati še moj priimek....

cela kolobocija....upam da boš očeta prepričala da pride podpisat...če se seveda odločiš za spremembo...to pa se moraš odločiti sama

No, jaz bo pa rekla takole. Če ti ime ne sede, če želiš sinku spremeniti ime, naredi to čimprej. Ljudje se vsega navadijo. Ko se poročiš, dobiš tudi drug priimek. Nekaj časa še mešaš ti in ostali, potem pa se hitro vse obrne.
Vprašaj tvojega sinka, če si to želi? Povej mu, da imaš eno zanimivo idejo, da bo mogoče na začetku malo težko, ... Pa ne mu rečti, da ti njegovo ime ni všeč. Povej mu, da si že od vsega začetka imela v mislih to drugo ime, ampak je bilo vse na hitro, bla, bla, bla, ...

Ampak ej, otroci se takoooo hitro vsega navadijo in prilagodijo, da res ni panike.
Če tega ne boš naredila, če te to res tako zelo muči, ti bo kasneje žal.

Jaz bi to naredila pred vstopom v šolo. Bi pa mogoče res dodala ime. Torej Filip Jasmin. Pa potem počasi začneš privajati okolico, da ga kličejo po drugem imenu, ne po prvem...kao. :) Saj se ljudje hitro vsega navadimo. Čez eno leto ne bo ne duha ne sluha o Jasminu, bo za vse le še Filip. Razen za tiste, s katerimi se srečate 1x letno.

Tako da, kar pogumno! In še nekaj...NE OZIRAJ SE, KAJ MISLI OKOLICA!!! Pogovori se s sinom, saj je že dosti star, da bo razumel. Pa še fajn se mu bo zdelo.



_____________________________

Moj predlog: Jaz bi ga začela klicati Janin Zelo podobno njegovemu imenu, a hkrati malo drugače. Nekako tako kot če bi Jasmin izgovorila z vročim krompirjem v ustih. Si predstavljaš?

se pravi kot Janin (krompir, kuža, konj, vlak..) - poudarek na A kot Jasmin (če ze omenjaš da se izgovoti kot Jasmin s krompirjem v ustih)? to mi je pa mal mem, spremenit eno črko da ni isto ime in nastane en pridevnik ven. mal bogi kompromis če že spreminjaš ime imo

< Sporočilo je popravil mateyka -- 10.5.2012 11:11:48 >

Hvala, punce za spodbudo. Se se okorjažla in danes poklicala bivšega ter mu omenila glede spremembe imena. Najprej je znorel, potem pa rekel, da pride lahko podpisat naslednji mesec, vendar le v primeru, da mu dam 5 tisočakov (eurov), ki jih baje rabi za avto. Tako, da ne vem, če bom šla v to. Se mi zdi, da me spet z denarjem izsiljuje. Ko sem mu rekla, da toliko prihrankov nimam, mi je rekel, naj rečem staršem ali komu. Sem pa res razmišljala, da bi bilo to potrebno spremeniti, če bo, pred vstopom v šolo, da ga sošolci spoznajo z novi imenom. Do kdaj pa je čas? A razredničarke že dosti prej, že mogoče v juniju napišejo imena otrok v redovalnico ali top naredijo malo pred začetkom šole, torej konec avgusta? Ker moj bivši je rekel, da bi lahko prišel v Slovenijo junija, ko je že itak nameraval zaradi ene druge zadeve, pa bi istočasno to uredili. Glede dveh imen moram pa pojasniti, da mi je malo odveč, ker ima otrok že dva priimka in potem, če bi imel še dve imeni, bi bilo čudno za moje pojme. V bistvu ne poznam nobenga, ki bi imel 2 imeni + 2 priimka. priimkov ne mislim spreminjat, bi obdržali, moti me le ime, ki mi nikoli ni bilo všeč. Če grem preko sebe, ga seveda lahko obdržim, a mi preprosto ni všeč. Če katera ve, kdaj se pišejo imena otrok v redovalnico, bi lepo prosila, da mi sporoči, ker ne bi rada, da bi že vpisali ime Jasmin in ga potem prečrtali pa pisali zraven drugega. Hvala!

Dnevnike in redovalnice pri nas dobimo v šolo konec avgusta. Včasih vpišemo imena šele v prvem tednu šole, tako da imaš še čas.

Je pa res ena cvetka tale bivši. Za 5000 evrov bi pa podpisal, kreten. Kaj pa preživnina, ki je ne plačuje?

Mislim, svašata, res...

Punce, face sinčke mate, ampak še vedno zmaga tista, katere sinko je hotel bratcu dat ime Actimel .

Sicer pa se frodica na te pravne zadeve bolj spozna in če ona pravi, da gre to tako, potem vsekakor probaj, saj nimaš kaj zgubit. Pa boš mela doma Filipa (meni je tudi to ime všeč, samo lubiju ni (pravi, da mu je preveč iz risank;), meni je pa glih to všeč:D), pa spet jih je res en kup tu okoli).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ufff. Kje si pa ti imela glavo... Ne razumem nečesa - bila si s Srbom in ti je bilo to OK, zdaj te je pa sram, ke rima tvoj sin srbsko ime. V bistvu se mi tvoj sin smili, pa verjamem, da ga imaš rada in bi vse naredila zanj, sam dejansko te pri njem moti to, da on ni čisti Slovenec, pa da ima grozno ime.

Ne vem v kakem okolju živiš, pa če bodo tvojega sina zafrkavali zaradi tega. Jaz npr. sem Slovenka, 100%, pa smo živeli v okolju, kjer je ene 50% Srbov, Hrvatov ali Bosancev. Nikoli si nisem o nikomer nič grdega mislila, razen če se je tud grdo obnašal. Lahko se tudi Slovenci. So pa naleteli na koga, ki se je tudi norčeval iz njih. Moja mama pa npr. ne bi mogla prenest, da bi jaz imela kakega od njih... Videt je bilo tako, je grdo govorila. Je pa potem čisto lepo sprejela pri bratu, imel je Srbkinjo, bila je super punca, res fajn... Skrbna, pridna, ni da ni... Poznam tudi en lep par, Makedonec in žena je živela v Srbiji, sicer pa po mojem Madžarka, vsaj na pol - imela sta menda ful probleme, kaj si okolica o njimju misli. Ampak so meni ful lepa družina... Drugi morajo pa pred svojim pragom najprej pomest.

Trenutno pa delam z enimi otroki, kjer so sami Slovenci. Ena je pa po mamici Bosanka. Pa je tamala ful luštna, simpatična, priljubljena in s ponosom pove, da je ona Bosanka, tako da imam občutek, da so ji drugi kar malo favš. Kar zraste v njihovih oček in jih mora potem učit jezika. Tudi nejna starša sta taka, da jo sigurno zelo lepo vzgajata (in sigurno očeta ni sram kaj je njegova žena).

Pa še to, če se boš ti sramovala tega, se bo otrok tudi in okolica bo to začutila in ga bodo res zafrkavali. Sploh ni dileme, da ga ne bodo. Že če mu boš kakorkoli spreminjala ime, bo začutil, da nekaj ni v redu in je že konec, po mojem...


_____________________________

<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>

a zdej sem pa nesramna, če povem, da je meni ime ki zveni kot pridevnik malo mimo?
po moje si pa mal preveč občutljiva na tuja osebna mnenja..

Poka, ni to, da se sramujem porekla mojega sinka. Moti me, ker če bi jaz izbirala oz. imela besedo pri izbiri, ne bi nikoli dala ime Jasmin. Ime je tisto, ki mi ni všeč, moj sin mi je pa nadvse všeč in ga ne bi nikoli zamenjala in sem tudi vesela, da ga imam. Prav tako tudi njegovega očeta kot osebo spoštujem, narazen sva šla zaradi njegovega obnašanja, ki mi je bilo nesprejemljivo in nismo videli druge rešitve. Saj drugače pa poznam tudi kakšnega slovenskega otroka, ki ima za moje pojme čudno ime in bi se ob tem imenu jaz osebno čudno počutila. Npr. ena punca blizu nas je stara kakšnih 10 let in ji je ime Terezija Benedikta (se ne zafrkavam), pa je sama enkrat rekla, da ji je nerodno glede imena, pa da jo v šoli zafrkavajo zarad imena, pa sta oba starša 100 % Slovenca. Meni osebno bi bilo tudi nerodno zaradi takega imena. Jasmin mi pa nekako ne paše v naše okolje, pa še všeč mi ni. No, če bi bila z bivšim še vedno skupaj, bi mi bilo lažje sprejemljivo, saj bi potem tudi imeli bolj neslovensko družbo. Je pa po mojem opažanju tako, da se ljudje iz drugih republik bolj skupaj družijo in si niti ne želijo slovenske družbe. Drugače pa jaz vedno gledam le človeka kot človeka in ga sodim po dejanjih in ne po narodnosti. Poznam dosti Slovencev, ki niso vredu, pa po drugi strani dosti neslovencev, ki so zelo vredu. Seveda to spoznaš v stiski in ne takrat, ko je vse vredu. Sploh pa sem tudi jaz takega mnenja kot je že Ronja napisala, da ni fajn dat ime po umrlem sorodniku, ker ljudem, ki so bili blizu temu pokojnemu, verjetno res prikliče predvsem asociacijo na umrlega in je res bolje, da dobi otrok neko neobremenjeno ime. Ko je naš dobil ime Jasmin in smo šli v Srbijo, sem od vseh poslušala le o pokojnem Jasminu, pa ugotavljanje če mu je podoben itd. V glasnem res ni fajn. Sicer pa je tako, da če bi se sramovala porekla, bi me motil tudi njegov priimek (ima mojega in njegovega), pa me ne. O priimku sploh nisem razmišljala, da bi ga spremenila. No, saj verjetno tudi imena ne bom, 5000 eurov mu pa res ne mislim plačat. Mi je sploh žal, da sem ga kontaktirala, ker danes me je klical in rekel, da bi prišel čez poletje stanovat v Slovenijo, da naj najamem stanovanje za ta čas, da bi bil rad s sinom. No, verjamem, saj ga že skoraj dve leti ni prišel pogledat, ampak vseeno. Lani se je spomnil, da bi mu dala sinka za 1 mesec v Srbijo, da bi njegova mama lahko skrbela zanj. Ko sem mu omenila, da bi bilo dobro uredit glede preživnine in obiskov, pa rata živčen, kao da kaj mu zdaj še hočem obest, da bo pomagal sam od sebe ko bo lahko. Je pa tako, da tudi druge narodnosti lahko kdaj presojajo, nismo oz. niso taki le Slovenci. Njegovi sorodniki so me npr. vedno gledali kot eno outsiderko. Mi smo ga kar lepo sprejeli, ampak je bil takrat res neresen, njemu je družba pomenila vse, za drugo ni bilo časa. Ker so nama naši na začetku ogromno finančno pomagali, je začel to skoriščati in zakaj bi si potem našel službo, če je bilo za vse poskrbljeno. Dopoldne je spal do kakšnih 11h, potem jedel, se peljal malo naokrog z motorjem in popoldne ter zvečer si je čas rezerviral za nogomet, druženje s kamaradi, vse do poznih ur. Otrok je bil po njegovem takrat še premajhen, da bi lahko kaj delal z njim. Tako, da ni bilo več možno nadaljevati na ta način. Ker mu nismo ne jaz ne moja starša več dajali finančnih sredstev za življenje, je pač šel nazaj k svojim. Zdaj pa se mi zdi, da bi spet rad nazaj prišel, pravi da ima vso pravico, saj ima tukaj sina. Začasno prebivališče ima še vedno prijavljeno pri nas. Nisem ga pa res nikoli dala na kakšen CSD, ker pol bi pa res znorel. Toliko ga pa poznam. Tako, da je formalno gledano kot da sva še skupaj in da oba preživljava sina. Ko sem se pa nekajkrat samo prijateljsko dobila z enim fantom in mu je to prišlo na ušesa, je pa naredil celo štalo iz tega. Temu tipu je celo grozil, da ga bo ubil, tako da se mi revež še na telefon ni več upal javljati.On je mnenja, da jaz ne smem dokler ne bo sin že odrasel nikogar dobiti, ker pravi, da njegovega sina ne bo niti slučajno vzgajal kakšen tuj moški. Danes mi je rekel, da bi lahko ponovno probala, da mu sin pomeni največ na svetu, ampak ne vem kako naj mu to verjamem. Domov ga itak ne upam več pripeljat, saj so vsi jezni nanj. Tako starša kot tudi sestra in njen mož, od katerega si je nazadnje sposodil denar in mu ga še do danes ni vrnil. Res ne vem, kaj naj. Pravi mi, da je premislil, da so bili za vse krivi moji domači, ker smo bili v isti hiši. Pravi, da če bomo kot družina poskusili sami v stanovanju, da bo sigurno drugače. Baje tudi njegovi kamaradi nimajo več toliko časa za žuranje ko pa že imajo skoraj vsi družno. Jaz pa se bojim, da nas bo vse skupaj spet vrglo iz ustaljenih tirov. Je pa set naredil isto kot pri imenu, preden je mene sploh kaj vprašal je govoril s sinom in ga čist navdušil s tem, da pride in kako bo fino. Saj otrok ga komaj pozna, ko ga pa do zdaj ni bilo nič blizu. Se mu je pa res fajn zdelo, ko ga je oči poklical in mu lepo govoril. Bojim se, da bo otrok po vsem tem zbegan, po drugi strani pa ima pravico čim več biti z očijem. Ne vem, kaj naj.