IZVIRNO SPOROČILO: kimica86
Počakaj, da boš imela za sabo veliko neprespanih noči in boš hodila po svetu kot zombi.
Se strinjam s tabo, da je bolje, da otrok spi v svoji posteljici, a sem prepričana, da bo čez čas naredila kakšno izjemo. Ko boš preutrujena ali ko bo otrok bolan.
Po svetu ne bom hodila kot zombi.. Naša pupika spi v svoji posteljici, ki je od najine postelje oddaljena vsega skupaj 1m, tako, da je nimam namena dajat k sebi v posteljo.. Morda, ko bo večja in bo že razumela kašno stvar..
kimica, ne bodi huda. Ko sem prebrala tvojo izjavo, da punčke pod nobenim pogojem, ne boš dala k vama v posteljo, sem se sama pri sebi nasmehnila, ker sem se spomnila, da sem zelo podobno razmišljala, ko sem dobila prvega
, a potem sem bila prisiljena sprejeti kompromis, da sem lažje preživela.
Če sem iskrena, sem se med porodniško za prvo držala tega pravila in je spala le v svoji posteljici. Tudi če sem bila kdaj neprespana, sem to nadomestila tako, da sem šla čez dan kakšno rundo z njo spat ali pa je očka kakšno noč poskrbel zanjo, da sem se jaz naspala. Ko pa sem začela delat in sem morala biti v službi zbrana, mala pa se je ponoči zbujala na pol do eno uro, ker je delala zobke, jokala, ko je bila bolna, imela vročino, vnetje ušes ..., sva spali skupaj na kavču, da mi ni bilo treba ustajat. Ko sem se po par neprespanih nočeh zanšla pred 30 pubertetniki v razredu, sem se namreč res počutila kot zombi.
Posteljica je od vznožja najine postelje oddaljena 1, 5 m, a ko sem bila v eni noči že 10_x_ pri njej, se mi je zdela zelo daleč.
Zdaj moram skrbeti za dve in si dnevnega počitka ne morem privoščiti. Ko so malo mučili krči, napenjanje ali ko se zelo pogosto zbuja zaradi izraščanja zobkov, spi z mano, da se tudi jaz vsaj malo naspim. Ko je vse OK, spi v svoji posteljici.
Še enkrat brez zamere, te nisem mislila užaliti in privoščim ti, da ne bi imela nič neprespanih noči. Hotela sem reči le to, da boš mogoče čez čas spremenila svoje stališče.
Te bom čez dve leti vprašala, kolikokrat je mala spala pri tebi.