Hm, ne vem no...
Jaz tega ne vidim kot kak strah, bolj kot višji nivo gotovosti, ki ga želiva dajati drug drugemu.
Jaz sem se odločil zanjo in želim, da se ob meni počuti varno, gotovo. Ker si jo še vedno želim in jo imam rad ji tudi s tem "višjim pragom" želim dati vedeti, da se vsak dan znova odločam zanjo in ne za razna zunanja središča...
Kot sem že napisal pa nihče od naju ni nagnjen k obilnim zunanjim dejavnsotim in druženjem - tako da je mogoče meni lahko postavljat visoke teorije, ker nisem bil nikoli v skušnjavi, da jih postavim pod vprašaj.

Medcloveski odnosi se gradijo na razlicnih ravneh in prav zato imamo razlicne odnose. Ali ce povem drugace - mamo ljubimo drugace kot prijateljico, drugace kot partnerja, drugace kot otroka ... Z mamo morda lazje in globje razpravljamo o pomislekih in strahovih, ko se odlocamo za zakonsko zvezo kot s partnerjem, vendar dosti lazje se pa s partnerjem o izbiri npr. eroticnega pripomocka
Ena interakcija ne izkljucuje niti ogroza drugo, Obstojajo paralelno in ne nadomescajo ena drugo. Nivo gotovosti... potreba zagarantirati nekaj, kar se ne da zagarantirati..  Vzejemno in prostovoljno "zasuznjevanje"... Gotovost, da bo nekdo naredil vse, da prepreci moznost za negotovost. ne zaupanje v osebo, temvec zaupanje v pomanjkanje priloznosti. Torej , oseba ne bo varala ker si tega ne zeli, temvec ker naredi vse, da iznici moznost za to ... zaupam torej ne tej osebi kot osebi, temvec sistemu zivljenja, ki ji ne dovoli (ne da priliko) da to stori...
Ne obstoja prilika, da morda oseba res uvidi, da ji taksen odnos ne zadostuje vec, ker obsja ins e ponuja nekaj boljsega... To je IMO in strah in negotovost in nezaupanje in negotovost...
Ker na ta nacin je vedno pomislek ali z nekom ostajas ker ga ljubis in si to zelis ali zato ker si odstranil vse moznosti, da si z nekom drugim. Jo imas rad zato ker je ona ona taksna kot je, ali zato ker je edina s katero imas moznost ustvariti zvezo...
Je pa res ... dokler sta oba zadovoljna s tovrstnim omejevanjem... bo zadeva odlicno funkcionirala.


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)