Potem pravite da dokler ne bo še ona imela prave službe naj še nč kej ne omenjam teh stvari in naj ostane tak k je da se vidiva za vikend in to je to?Potem pa ko bo vse tak k mora bit pa se lahk stvari razčistijo...

Ne, jaz osebno iz teh odgovorov nisem dojela tega!

Pa ali je res tako težko brez ovinkarjenja vprašat, če bi začela skupaj graditi življenje?  Kot so mnoge že rekle, kako naj ona ve, kaj ti misliš, če ji tega ne poveš oz. vprašaš? In meni se zdi že bob ob steno, kot da samo še provociraš - ti si si zamislil življenje pri vas doma in pika. In kaj, če punca reče, da si želi, da zaživita skupaj, vendar ne pri tebi? Bi bila to taka njena odločitev, da si pripravljen zvezo prekiniti namesto, da bi odšel od doma?

Veš, me ne mormo vedet, kako bi ttvoja punca reagirala, če jo dejansko sploh ne vprašaš. Zato se mi zdi vse skupaj že malo za lase privlečeno...

Mi pravimo, da se preselita na svoje, pa da ne bodi trd ko telegraf štanga (sori, mi je bilo tako všeč, da sem morala citirat;) in če jo maš res rad, boš šel tudi v blok z njo.

Jaz bi napisala še to:

Če bi bila jaz tvoja punca in bi brala tole tvojo temo, bi resno razmislila še o marsičem drugem, ne samo o selitvi (k tebi). Ko bi videla, kako nepomembne, še več, kako mojemu dragemu nobene moje želje niso všeč in vedno znova poveličuje le svoje želje in pričakovanja ....  Ja, zelo se strinjam z Ronjo in ostalimi puncami. Ti si želiš samo ptičko, zaprto v kletki.

Moj me je vprašal na prvem zmenku, če bi se kar preselila k njemu  Zdaj mi kdaj reče, če mi kaj ne paše, se lahko odselim.  Tak, da vedno je kak izgovor. Če bi se sama hotela, bi mi pa rekel to, kar je rekal Ronja - da sem sama hotela.

Itak bi bilo pa najboljše, sam ponavadi ni tako, da ima ženska stanovanje in se tip preseli, pol nimaš kaj... Najidealnejše za oba, ap da greta lepo v najem na nevtralno. Nimaš skrbi pri prodaji stanovanja, če se ločita.