Ma, meni gre to obdarovanje tako na živce, itak da so starši s tem obremenjeni, kako potem ne bodo otroci? Potem se pa iz leta v leto po glavi tolčejo kaj za vraga naj kupijo svojemu sončeku, ki je razvajen do nezavesti, ima polno rit vsega in nerealne želje ter pričakovanja. Žal je takih vse več. Moj fantek je star 3 leta in ga do zdaj nikoli nismo nič posebej obdarovali, smo mu pa letos predstavili kdo je Miklavž in DM, ker sem vedela, da bo z vstopom v vrtec prišlo tudi to. Za Miklavža so ga zjutraj pričakali piškoti in kakav in je bil najbolj srečen otrok na svetu. Za DM pa od naju ni dobil nič, ker je dobil od sorodnikov Mojstra Miho, knjigo pravljic, pri možu v službi igrače (te so ga potem pričakale pod smrekico), pri nas pa bon za BC, ki ga še nisva vnovčila oz. ga bova takrat, ko bo res kaj rabil, ne pa za neke brezvezne igračarije. V vrtcu so se slikali z DM in zame osebno je to najlepši spomin in tudi za otroka nekoč bo, drugače pa domov niso prinesli nič, razen vsak eno pomarančo, ostale igrače pa so bile za celo skupino. Itak je sam obisk DM čaroben in to bo otroku ostalo v spominu ne pa igrače, ki se jih otroci po določenem času itak naveličajo. Prav tako mi je mimo mrzlica ob koncu šol. leta, kaj kupiti otroku - pa saj se uči zase... Jaz se zase spomnim, da sta me starša v OŠ po podelitvi spričeval vedno peljala na pico in to je bilo zame alfa in omega, nekaj najlepšega, ne pa danes, ko štejejo samo še materialne dobrine. In seveda, obdarovati mora Miklavž, Božiček in še Dedek Mraz, res smo Slovenci unikum na tem planetu. Unikum čudakov.