Ko je prišel domov sem mu povedala samo to, ker se nisem hotela prepirati, da vem, da je bil v bližnjem lokalu. Boli me to, da ve, da sem bolna in mu je očitno vseeno, da sem bila celo popoldne z otroki sama. On pa gre mimo hiše naprej v še en lokal. Če bi bil on bolan mu jaz tega zagotovo ne bi naredila.
IZVIRNO SPOROČILO: pikapolonice
Mi pa je včeraj rekel, da njega motijo malenkosti pri meni in da se vse začne pri malenkostih, ko se ne preoblečem takoj, ko pridem domov in da se ne oglasim ta telefon. In da je to isto, kot to da mene moti njegovo pitje alkohola.
IZVIRNO SPOROČILO: pikapolonice
Statistično lahko pogledamo na problem takole: saj je skoraj vsak drugi moški tak, no, ta je pa še priden, ker hišo dela.
Z zdravstvenega vidika lahko pogledamo na problem iz vidika posledic za zdravje ali z vidika diagnoze.
V vašem primeru se mi zdi bolj pomembno, da to prepoznavate kot problem in da glede tega želite nekaj narediti. Verjetno ni nujno, da tovrstno pitje takoj opredelite kot alkoholizem. Tudi posledice ni potrebno, da so le zdravstvene.
Ne strinjam se s tistimi, ki odgovornost za njegovo pitje in njegov odmik od doma vidijo v vas. Seveda sta za ohladitev odnosa odgovorna oba, vendar se je za odmik od doma, druženje s prijatelji in pitje odločil on sam. Zato je tudi odgovoren le on.
Na vas pa je, kako boste ravnala s tem dejstvom, zato vas usmerjam v zgornja dva citata:
- V prvem sklepate, da bi se on moral obnašati tako, kot bi se vi obnašala do njega.
- V drugem pristajate na to, da vam je vrnil žogico v nekaj malenkostih.
V obeh primerih (čeprav premalo opisanih) izgleda, da premalo izpostavljate svoje potrebe, da premalo jasno izražate pričakovanja, če pa že, pri tem ne vztrajate v komunikaciji.
V vztrajanju pri pogovorih je lahko vaša moč (odgovarjam na to, da se čutite nemočno), medtem ko z čakanjem le stopnjujete svojo pasivnost, nemoč... 3 leta, da se bo zgradila hiša, vejretno ne mislite čakati? In omenjate, da v preteklosti ni bilo tako... In res ni potrebno, da še ena hiša pokolje še en odnos in družino (slovenski fenomen!).
Pogumen korak je zaprositi za pomoč, forum je ena možnost, pogovori z bližnjimi druga, posvet s strokovnjakom (ne da njega peljete, da se sama okrepite) naslednja. Žal smo moški - upam si posplošiti, čeprav ne velja za vse - pri čustvih in odnosih zelo bosi, v gostilni pa domači. Apeliram na ženske, da nas vabite v odnos in ne pustite, da se odmikamo v svoje delavnice in gostilne.
In ne nazadnje, na otroke vas vežejo materinska čustva in odgovornost, gospoda verjetno dolžnost zgraditi hišo. Otroci v lepih novih stenah žal ne bodo našli tistega, kar rabijo od očeta. Tu je pomembna vaša vloga, da mu to jasno sporočite. Tako ali drugače.
Uroš Metljak