Ampak še vedno je tudi oče, čeprav sta otroka odrasla.
Starši smo tisti, ki imamo od otrok vedno več izkušenj in starši smo vedno tisti, ki naredimo prvi korak k spravi.
SakuL, tvoj oče je slabič, žal. Tebi ostane to, da gradiš svoje življenje in nekega dne boš sposobna, da mu to tudi poveš.

... ce ne bo prepozno. Do takrat bo zagrenjena, ker se oce ne drzi nekih pravil, ko bo prepozno, pa bo zivela z obcutkom krivde in obzalovanja, da ni prekrsila pravila, ki ga zagovarjas, da starsi naredijo korak k spravi. Zivljenje nam narekuje, da vcasih pravila malo zaobidemo.

Otrok ni kriv, ker ne more biti kriv.
Niti ne more narediti prvega koraka, ker bo to samo še korak globlje. Dokler oče ne dojame, da je še vedno oče in da je na njem, da se zanima za hčerko in za njena občutja in razočaranja, ona ne more narediti nič, ker bo on še vedno tak. Oče je slabič, samo to mu lahko pove. Da naj začne razmišljati kot oče in se obnašati kot oče, v odnosu do nje. Ne more se ona do njega obnašati kot mama, ki vse razume, ker mu ona ni mama. On mora razumeti njo.

In življenja se na da zaobiti, ker življenje že stoletja teče po naravnem redu starši - otroci in ne obratno. Starši smo odgovorni za otroke in, spet, ne obratno. Otroci so nam samo pokazatelji naših napak in mi smo odgovorni, da jih rešujemo, in ne oni.

Življenje je polno kompromisov. Res je, da smo starši odgovorni za otroke, smo pa tudi starši tisti, ki se bomo vedno lahko zanesli na svoje otroke. V stiski, bolezni, slabih časih. A boste takrat umaknili roke od staršev, ki so celo življenje skrbeli za vas, se odrekali stvarem zaradi vas. In četudi ne, ker so oni odmaknili roke od mene jih jaz ne bi.
Ne veš kaj je botrovalo ločitvi od mame, zakaj oče nima stikov, lahko da ga nekaj razžira v notranjosti, pa ne veš. Ne poznaš njegove zgodbe, ti si si ustvarila svojo. Četudi je slabič, je lahko tudi na tebi, da mu pomagaš. Se sprašuješ zakaj, kaj pa je on tebi dal. Moj odgovor: Zato, ker če mu ne boš, boš ista kot je on.
In ker, ko bo prepozno, ti bo žal. Če ti pa tvoj ego ne dovoli naredit prvega koraka, je pa to druga stvar. Stvari, ki si jih povedala nam, raje povej njemu. Boš vsaj vedela, na čem si. Morda si on misli enako, kot ti. Da ti ne želiš stikov z njim. Kot sem že rekla, poznaš samo svojo plat zgodbe, ki jo predvidevaš. Veliko sreče...

< Sporočilo je popravil dreamhorse -- 25.11.2011 8:41:54 >

Meni se pa to razmišljanje, da so starši tisti, ki morajo vedno narediti prvi korak mimo. Pa tudi če stojite za tem: saj on ga dejansko JE NAREDIL! Koliko prvih korakov pa je? A morajo vse korake delati drugi (tudi če so to starši) namesto nas? Mislim... če gledam iz svojega vidika, ker sva z očetom ravno čez eno težko obdobje.... res da je on naredil prvi korak (joj kako se to smešno sliši) ampak naslednji korak je pa na meni. Ne morem pričakovati od svojega očeta, da bo plesal okoli mene medtem ko jaz v najin odnos ne bom vložila ničesar. In upam, da bodo tudi moj fantič zrastel s tem v glavi in ne bo samo čakal kako bomo vsi plesali okoli njega in mu lezli v rit.

Hvala milijonarka.

tako je... Jaz sem svojemu očetu vse povedala v obraz, večkrat ne samo enkrat. On je bil tisti k je rekel, da bo za naju naredil vse, da bo ohranjal stike itd. Pa vendar, jaz sem bila tista k sem ostala brez vsega, pa še vedno borbam, tak človek sem. V glavi mi donijo njegove besede: Ve tri (jaz, mami, sestra) smo njemu se. vse bo nareidl za nas. Potrudil se bo ohtraniti družno skupaj. Tudi mami bi mu (je) oprostila...pa je potem drugi dan spet tekel uni v objem... nas pustil na cedilu...in vse to se je odvijalo par metrov stran od naših oči.
Sej ne pravim, da je slab človek--> NE!
Nisem jezna nanj ker je prevaral družino (mami), ampak zato, ker popolnoma nič ne naredi da bi ohranjal stike. Niti pokliče ne. hčera greš na kavo, ali pa pridem na kavo... nič.

Napisala sem, da če bi mu šlo slabo( zdravlje) itd,. bi itak da mu šla pomagat, ampak mislim, pa da je prav, da se on sam zave, kaj je naredil oz. kaj dela.
Saj tut sam ve kakšna sem jaz, ker sva podobna karakterja in ne popuščava.
Oddaljil se je od vseh družinskih zadev, prijatlejev, družine (njegove in mamičine) vseh.
Ljudje ga preprosto ne razumejo več. je kot bi bil zadelan v črnino ki ji ni videti konca. Pa sam to prizna, da je razočaran, da bo prodal hišo in se odseil v tujino daleč stran od vseh. Na vprašanje zakaj: njegovo odogovr, zato, da grem stran od vsega, da prebolim, da vam pustim mirno življenje.
na vprašanje oz. pripombo: a tako prekleto se boš potrudil,da nas bos obrdržal v  življenju,da boš šel raje živeti v avstralijo. spet njegov odgovor: ja sej vama s setro bom dal za karto, da bosta prsle kdaj na kavo!?!?
mislm hallo!=!?

take stvari so mi za OČETA nedorasle.
Žal od svojega verjetno še nekaj časa ne bom odstopila, ker se mi zdi da imam prav, veliko ljudi me podpre in veliko ljudi se čudi moji moči, da lahko to naredim. Ja lahhko to naredim, mogoče ga ravno to odbija, ker je njgov karakter prešvoh za mojega in se boji tega da bo povozil svoj ponos.

rada ga imam še vedno, vendar moje življenje brez njega ne bo kaj dosti drugačen od življenja sedaj. žalostno ampak tako je.
Zakaj bi ga jaz morala klicati? ponujala sem mu denar, ker je jamral (to še bl na začetku, k sva sem pa tja še mela kontakt) da ima komaj za preživet! pa denarja ni hotel vzeti, potem pa uno kozo voz okol, pa jo razvaja. Pha!!


_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

Jaz še vedno mislim, da se je umaknil ravno zaradi vsega obsojanja. Saj sama praviš, da si mu vse večkrat povedala v obraz, kar pomeni, da vedno znova pogrevaš njegova dejanja, zato se verjetno ob tebi ne počuti dobro. Ker ok, 1x, 2x še poslušaš, itak veš, da si naredil napako, ampak da ti pa nekdo konstantno nabija slabo vest je pa tumač. Od takih ljudi iskreno povedano tudi jaz bežim, ker se mi ne zdi vredno zaradi "napake" (ki zgleda da v njegovem primeru to ni, saj je z "uno" še vedno skupaj če prav razumem) imeti nekoga ob sebi, ki mi bo samo slabo vest nabijal.
In kar se denarja tiče - ni ti prav, da ni vzel tvojega denarja, ni ti prav, da s svojim denarjem vozi "uno" okoli...

Ampak dobro, ti si itak hotela slišati samo to, da imaš prav zato tudi brezveze še kaj naprej komentirati. Ampak premisli... če ti jih TOLIKO napiše, da "pojdi naprej" in zgradi odnos z očetom in to brez neprestanega obsojanja bi bilo morda vredno vsaj premisliti o tem ane? Ti še vedno govoriš kako ni prvega koraka pa ni prvega koraka, čeprav si že na začetku jasno napisala, da te je za r.d. poklical in te prosil za tvoj čas.... nikoli ampak res nikoli pa ne bom razumela, da misliš, da te mora vedno on poklicati. Še enkrat: kolikokrat si ga pa po tvojem r.d. ti poklicala in povabila na kavo? Si kdaj naredila sploh kakšen korak?
Ah dobro, delaj kakor hočeš, upam samo da ti res kdaj ne bo žal.

T.Z. podpis!

.

< Sporočilo je popravil BellaB -- 25.11.2011 14:16:11 >

T.Z.
po rojstnem dnevu sem ga pobavila na kavo! je prišel, ker je moral dostaviti mi nečaka. Vendar s prava ni hotel vstopiti potem pa je prisel notri za 5 minut. OB odhodu je rekel: se slišva tamala.

glede denarja sem hotla napisat, da meni je jamral kako nima denarja, pa sem mu ponujala denar, da seveda ne bo lačen, ali kaj podobnega.. potem pa izvem, da uno ukol vozi in jo razvaja (ja? očitno meje mau za nos potegnil... )
to je bilo to.





_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

Brez cesa si pravzaprav ti ostala?



Ti se enacis s tvojo mamo. Ti mu nisi zena temvec hcerka in on , kot odrasla oseba ima pravico izbirati sebi partnerja , pa ce je to tebi vsec ali ne.



Druzina = zena ne drzi. ti si mu v druzini, pa mu nisi zena in tebe ni prevaral. Prevara je v domeni medpartnerskega odnosa in ti kot hcerka nimas kaj dosti vpletati se zraven.



kaj pravzaprav dela?  Drznil si je odlocati in ravnati po svoje?



Pp cem pa imas ti prednost? Tudi ti ves kaksen je on, pa te to ne moti, da gledas samo sebe in svoje predstave , zelje, pricakovanja...  za njega se sploh ne zmenis. Precej parazitsko - pijavkasto.



Verjetno ste mu ze vsi, ki mu diktirate kaj in kako mora, kaj sme in kaj ne sme ze preko vsega. Morda ga ze prekomerno utrujate.



Obdrzati nekoga v zivljenju pomeni samo hoditi na kavo skupaj? Sicer pa glede na tvoje obnasanje je vseglih ali je Avstraliji ali v Sloveniji.



Nedoraslo je, da ga kaznujes ker ni slika in prilika tvojega pricakovanja, tvoje zelje, tebi vsecen in ustrezen. nespsoobna si ga sprejeti kot osebo z napakami. cel cas samo govoricis kaj ti je naredi, a istocasno kako super oce je bil. problem je ker je prevaral svojo zeno. Nedoraslo je, da se obnasas kot prevarana zena, a ne kot hcerka.



Premisli o tem, dobro premisli. Morda si pa zgolj kamen v tuji roki.



Tega se ti bojis. On je svojega IMO povozil.



Pa ne zaradi njega.  zaradi tebe,. ker ga pravzaprav IMO nimas rada. Rada imas samo sliko, ki si si jo ustvarila in ki jo on ni izpolnil. Njegova najhujsa napaka. Zivljenjska napaka, saj sodec po tvojem pisanju je njegova zivljenjska naloga, da izpolni tvoje zelje in se obnasa, custvuje, ravna... kot se tebi zdi prav.



Ker si pametnejsa? Zrelejsa? Bolj preudarna? Ker ga imas rada? ....



Tista "koza" je tvoj najvecji problem neposredno v povezavi z nesposobnostjo da razcistis, da nisi prevarana zena temvec hcerka nekoga, ki si je izbral drugo partnerico. Bodi hcerka in nehaj se rinit v polozaj njegove nekdanje zene, ki ne more odpustit prevare. To je med tvojo mamo in tvojim ocetom in se tebe BTW niti ne tice, predvsem zato ker si ze nekaj casa baje zrela odrasla zenska s svojo druzino.  henaj izigravati moralno tnalo druzbe na katerem raskosavas lasnega oceta. Premori zrelost, katere pomankanje mu ocitas.


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Se strinjam. Bi me pa zanimalo koliko casa pravzaprav traja to odtujevanje oz. pred kolikimi leti je on rekel,d a bi za njih naredil vse, preden je spet odsel k tisti "kozi". Ce je to bilo pred vec kot ca. dvemi leti....  problem sploh ni v ocetu.



_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

podpis pod Frodo!

_____________________________

CARPE DIEM!

Mislim, da je prav da očetu poveš kaj čutiš ob vseh teh zadevah. Če sta se pogovarjala prej, se lahko tudi sedaj 1x usedeta. Če drugega ne, da daš iz sebe vse kaj te teži v tem odnosu. Vsem kar je spremenilo vajin odnos in mogoče o tem, kako v prihodnje, kaj bosta naredila, če bosta, da bosta ostala povezana kot sta bila prej. Pa tudi o tem, kaj oče čuti ob vsem tem.

Ne more ena ženska, nova partnerica, mogoče nova žena, tako vplivat na vajino povezanost (razen če bi ona to zavestno hotela, kar pa ne pišeš), če ne bi bil problem v vama oz. v slabi vesti in zameri.

< Sporočilo je popravil tehnofil -- 25.11.2011 15:21:10 >

Se strinjam.

To je nekaj, kar se vleče od ne vem kje, in najbrž niti ti niti on ne vesta, kaj točno to je, in od kje nekaj visi za vama.
Glede na napisano se mi zdi, da se oba počutita zelo enako - in zato je tudi bolj prav, da oče naredi toliko prvih korakov kot je potrebno, da spet pride do hčerke. Oče je zgled otrokom, kako naj se obnašajo, in ne obratno in tudi ko otroci odrastejo, starši še vedno ostanejo starši - vzor razumnosti, kreposti in moralnega vedenja, ki je v takih situacijah nujno. Ko otrok sam zmore skozi takšne ovire v življenju, toliko bolje, a naloga staršev se ne neha, ko so otroci stari 18 let. Takrat sicer postanejo odgovorni za svoja dejanja, a hkrati ta starost staršev ne osvobaja starševske funkcije.

SakuL, kot sem ti že rekla, poišči svoje mesto v svetu, naredi nekaj za sebe in iz sebe. To je eden od pogojev, da boš lahko sprejela tudi druge, drugačne kot si si jih ti predstavljala. Za odnos sta vedno potrena dva, v tem primeru ti in oče.

ah ko me preveč prsti srbijo... jaz res res ne razumem zakaj mora ON požreti vso obtoževanje, metanje pod nos, trmo itd ker je oče. a on pa ne sme imeti nekaj malega ponosa in si misliti: če me že tako zelo obsoja nonstop si pa tudi jaz zaslužim malo mira v življenju. saj pa ni nikogar ubil madona! odločil se je za drugo pot kot si jo je njegova (odrasla) hčerka zamislila! zaljubil se je! kakšen grozen kriminalec, res! zato mora celo življenje zdaj klečeplaziti pred svojo lastno hčerko. noro, res. po mojem mnenju je tudi naloga odraslih otrok, da sprejmejo to, da starši končno živijo svoje lastno življenje. in s tem bi se morala tudi potruditi, da bi vsaj za silo sprejela njegovo partnerko, ker ga OČITNO osrečuje. mar svojemu očetu ne privoščiš sreče? samo zato, ker je drugačna kot si si jo ti zamislila? in če je rekel "se slišiva mala" vzemi telefon in ga pokliči, saj ti ne bodo odpadle roke. tudi posušile se ti ne bodo. in nehaj že o njegovi novi partnerici govoriti tako grdo. razumi, da jo ima on rad in da si z njo ustvarja življenje. katerega del pač ti s svojim obtoževanjem pač ne moreš biti. on pa ima vsekakor pravico do svojega lastnega življenja.

pa še to: jaz ne vem zakaj na forum postavljate vprašanja na katera očitno ne želite slišati drugega mnenja, da bi vsaj premislili. napišeš da želiš nasvet, drugo mnenje potem se ga pa tako otepaš in zagovarjaš svoja stališča, da je povsem očitno da ne želiš slišati drugega kot da imaš popolnoma prav. pa (vsaj po moje) nimaš.

Ničesar ne rabi požreti.
Lahko pa kot oče pokaže, kako se ego preseže - in takrat bo na sebe ponosen tako on kot njegova hčer.
Še enkrat - starši ne nehamo biti starši pri otrokovih osemnajstih. Otroci bodo celo življenje delali napake in na nas je, da smo v takih trenutkih še vedno starši. Otrok ve, da nekaj ne dela prav in prav je, da mu kot starši to pokažemo in mu pomagamo preseči njegovo omejitev.

Meni se zdi, da bi morala gospa najprej toliko osebno zrasti, da bi bila sposobna razumeti sebe (in se vprasala, kako bi se ona pocutla v situaciji, v kateri je zdej njen oce). Sele potem bo sposobna razumet druge in it preko svojih principov.
Ne pomaga, da ji mi kle tupimo, to mora sama spoznat. Ce bo spoznala, tolk boljse zanjo, ker se bo skala ki jo mori odvalila proc, sicer jo bo celo zivljenje morila. Zdaj zato ker misli da je na ocetu, da rine vanjo (ceprav ga zavraca) in plese okol nje, pa tega ne docaka in jo to gloda in jemlje kvaliteto zivljenja, zato je zagrenjena, potem pa, ker si bo ocitala celo zivljenje, da ni sla preko svojih principov dokler je se bil cas.

Sicer pa... zivljenje je tvoje. Zivi ga po svoji vesti. Ce nisi sposobna sprejemat mnenja forumasev, je pac brezveze, da jo mi vsi kle prepricujemo. Ona pac ve, da je tko prav.

Over and out.

Sicer pa mislim, da za njenga oceta velja enako... princip je princip, danes ne. Imam obcutek, da je v enakem polozaju kot ona in caka in ne docaka. Kakorkoli, upam da se bosta vsedla dol in zakrpala ta odnos.

Gospa bo morala tako ali tako osebno zrasti, vendar to očeta ne odrešuje njegovih očetovskih dolžnosti. Tako kot bo morala zrasti ona, bo moral zrasti tudi oče - ker je še vedno oče in moralna avtoriteta družine, tudi če ta družina ne živi skupaj.

Ja, vse lepo in prav. Oče je oče. Oče bi moral.. Oče ostaja oče... Ja, se strinjam.

Ampak očitno je punca trmasta in ima nezrelega očeta - če se že obesimo na to, da bi on moral vztrajati in on graditi temelje za ta odnos.
Torej, lahko je trmasta še naprej in izgubi stik z nezrelim očetom ali pa malo premakne mejnike in ima še kdaj kaj od očeta.

Obesili ste se na njo, kakšna da je v odnosu do očeta.
Jaz sem samo vzpostavila nekaj ravnotežja.

Aha, spregledala.

Različno je samo naše stališče, kdo je komu moralni vzgled, po moje je to oče, po večinskem prepičanju otrok.