Pozdravljene!
Smo prvošolčki. Torej v šoli šele dober mesec in pol, pa imamo že en kupček podpisov. Enkrat ker je uščipnil sošolko (naš pravi, da ga je ona izivala). Drugič, ker naj nebi dobro poslušal (kateri otrok pa pri 6 letih sliši naše ukaze in navodila - dokler ne dvignemo tona). Včeraj pa naj bi eni punčki počečkal risbico (pravi, da je en drug fant to naredil njemu in se mu je hotel "maščevati"- pa naj bi to naredil na napačni sliki - torej ne na sliki tisega fanta). Mož je imel včeraj seveda takoj zagovor. Pa jim je rekel, da prejšnji teden, ko je naš prišel domov z modricami okrog oči nismo zganjali takega hrupa, pa naj bi ga tepli starejši otroci. Midva sva bolj stališča, da morajo otroci kakšne stvari urediti sami. In se nama zdi neumo, da za vsako tako traparijo dobimo podpis - kaj menite.

Tudi mi smo prvošolčki , podpisov še nimamo.

Upam, da si se z otrokom pogovorila. Če je deklica izzivala je nima kaj ščipat - saj tudi ti verjetno na besedno agresijo ne odgovoriš z fizično . Nauči ga kako reagirati brez nasilja ( ja nasilja, prvošolček uščipne , osmošolec bo pa kaj?)

Sprašuješ kateri otroci pri šestih letih slišijo naše ukaze  in navodila na prvo - moj, pa večina šestletnikov. To niso več dveletniki, ko jim moraš razlagat, prosit, prepričevat. Pri šestih mora že "slišati" kaj mu govori učiteljica. Pogovori se z njim, da se v šoli posluša , mu bo koristilo za vnaprej.

Pravtako glede počičkane risbice - kaj ima deklica s tem, če je tvoj v ihti zamenjal risbe.

Menim, da tej podpisi  niso traparije. Zdaj, ko so prvošolčki jih je potrebno spodbujati pri delovnih navadah in ustaviti pri nasilju. Če praviš, da "naj bi ga tepli starejši" otroci vsekakor reagiraj (čeprav dvomim, da bi bil prvošolec sploh v stiku s starejšimi - no vsaj pri nas so prvošolčki kar v vatki - zjutraj jih predaš v jutranje varstvo kjer so samo prvošolčki , potem jih prevzame razredničarka in ob dvanajstih imajo kosilo najprej oni, potem pa ostali, podaljšano bivanje imajo spet na terasi kjer so samo oni).

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Mi imamo tudi kupček podpisov. Predvsem zaradi tekanja po razredu, igranja nogometa z gobo v razredu,...take nedolžne po moje. Se grem pa danes pogovorit, če je res tak lump in ali izstopa s svojim obnašanjem med sošolci. je pa zadnjič iz zvezka iztrgal list, kjer je učiteljica napisala kršitev in zahtevala podpis. Meni se zdi prav, da smo seznanjeni, kaj v šoli počne, se pa tudi strinjam, da so otroci dovolj veliki, da se kako stvar med sabo zmenijo...so pa tudi precej "pametni" in se izgovarjajo vse sorte - potem pa verjameš tistemu, ki je bolj prepričljiv.
Sicer pa se mi zdi, da se morajo stvari, ki se zgodijo v šoli, razčistiti v šoli. Mogoče učitelji sedaj malce pretiravajo s tem zatoževanjem staršem. Ampak pravijo, da otroka na noben način ne smejo kaznovati in da jim preostane le to. Ni mi najbolj jasno, zakaj v vrtcu takih problemov z obnašanjem ni bilo, oz. so vse težave zgladili sami v vrtcu, v šoli pa naenkrat bombandiranje z raznimi opazkami o obnašanju.
No, ne naenkrat, naš ni v 1.r, je v 2. Lani npr. ni prinesel nobenega podpisa domov, le enkrat je učiteljica od PB pojamrala, da ne uboga. Ko sem jo naslednjič vprašala, če ima težave z njim, je zatrdila da ne...

Naš je bil lani v vrtcu izredno priden; nobenih takih "izpadov". Čeprav predvidevam da so bili in so jih reševali sami in nas o tem sploh niso seznanjali. Pri malem je vzgojiteljica sama rekla, da bo vse probleme v vrtcu reševala sama - mi pa naj jih rešujemo doma. Tudi pri tamalem ni bilo nobenega tožarjenja.
Sedaj pa ... Tudi jaz grem danes v šolo.
Drugače pa so pri nas tudi v stiku s starejšimi. Poleg tega so skupine v jutranjem varstvu in OPB izredno velike (cca 30 otrok). Mislim, da jih ena učiteljica sploh ne obvlada.

jup, uškinamama ima prav.

in naj še dodam - ne razumem staršev, ki imajo problem z obnašanjem otroka v šoli in pridejo že vnaprej našpičeni na govorilne v smislu "kaj pa vi mislite da ste, da boste kritiziral mojga otroka", namesto da bi probali s pozitivno naravnanostjo da je lahko tudi pogovor in samokritika pot do srži problema. in mislijo da se morajo otroci "vse sami zment"; a se vidva sploh zavedata kaj pomeni vzgoja? otrok se sam ne more vzgajat, ne more vedet kaj je prav in kaj narobe, ne more se vsega sam zmenit, če ne zna pravilno reagirat in tega ga je treba naučit. plus šola ni več vrtec, tukaj je že disciplina in tega bi ga morali počasi naučiti in pripraviti na to že v vrtcu.

< Sporočilo je popravil mateyka -- 11.10.2011 10:11:39 >

Učiteljice se verjetno še privajajo na 9 letko - nekatere so 3o let učile 7 letnike in jim zdaj ne gre čisto v glavo, da so 6 letniki še eno leto bolj otročji. Zato pričakujejo isto od 6 letnikov, kot so prej od 7 letnikov. O tem je enkrat fajn pisal en ravnatelj neke OŠ.To se nanaša predvsem na poslušanje - kar se ostalega tiče pa:

Kljub temu: sina nauči, kako se pravilno reagira: če ga punca izziva, ne sme reagirat z nasiljem. Lahko ji kaj zabrusi nazaj, v skrajnem primeru jo lahko zašpeca... Samo tepe in ščipa pa naj rajši ne. Imam podoben primer zdaj doma: tamala (2 leti in 9 mesecev) ne zna odgnat svoje 4 letne sestre in ta se res ne pusti kar tako odgnat, vedno teži in teži, tistemu, ki je najbolj zmatran - ima nos, da takoj ugotovi, kdo je to in nanj se spravi... In potem jo lejla ščipne ali ugrizne. Nikoli ni ugriznila še nikogar drugega, samo Ronjo. ker ji pač samo ona toliko teži. vem, da to ni prav in seveda ukrepam temu primerno - jo pa razumem, ker moram priznat, da bi tudi sama včasih narjrajši šavsnila Ronjo, samo da bi mi dala 5 min. mira . Ampak to ni način. Ponudi mu alternative, pri nas to kar dobro pali. Dokler otrok ne ve, kaj lahko naredi NAMESTO, da uščipne/ugrizne/tepe, bo to naredil, čeprav noče drugega otroka prizadet (Lejla sama pove, da noče, da bi Ronjo bolelo - in ji verjamem, ona bi rada samo, da ji da mir, če je zmatrana - kar tudi zelo štekam;) To mu razloži, pa bo boljše.

Razloži mu tudi, da mora vedno preverit, komu nekaj dela - sploh če nekaj slabega, sicer lahko nasrka nekdo, ki ni nič kriv in bo tisti žalosten in jezen nanj. Tako da to se ne sme. kako bi se on počutil, če bi ga nekdo po krivici kaznoval? Saj je že 6 let star, valjda to razume (če še moji, ki sta več kot pol mlajši...)

Se pa strinjam z uškinomamo, da je boljše prečiti nego lječiti - torej da je boljše, da dobi podpis za vsako figo in lahko ti na vsako figo reagiraš in zato ne zraste iz te fige celo drevo, ki bi ga par let sekala.

Po mojem ga majčkeno preveč v vato zavijaš: itak je razigran 6 letnik, oni še ne morejo, preveč pričakujejo od njega, itd... Ampak s tem odnosom mu ne boš koristila... Mali bo še naprej vozil vmes in v šoli si na ta način ne bo dobil prijateljev... Sem imela takega bratca, ki ga je mami takole čuvala... Nihče v šoli ga ni maral, stepel se je vsak odmor! in nima ravno najlepših spominov na oš... Pa so učiteljice tudi poizkušale povedat moji mami, kaj se dogaja, ampak ona enostavno ni hotela slišat, ker je bil to pač njen sinek... S tem mu ni naredila glih usluge...


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jst se pa nič ne čudim, glede na retardiranost nekaterih staršev. Šola se hoče zašćitit, itak, če nekateri težijo za vsak premik črevesja, ker ga sončeki niso sposobni sprocesirati. Kaj bo ko bo zmanjkalo jebene vate? Aja, govorim o podpisih, ve ste drugje.

< Sporočilo je popravil ZARA -- 11.10.2011 10:37:03 >

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Sicer smo še vrtičkarji, pa se moram vseeno oglasit.
Sem bila zgrožena, ko mi je nečak šestošolec povedal, da je sošolec pri telovadbi tako močno ugriznil drugega sošolca, ker mu je le tako lahko vzel žogo pri košarki.
Fant je bil popolnoma prestrašen, ugriz pri takem mulcu pa vemo kakšen je. Ta mama je seveda zagovarjala svojega otroka in se ji njegovo obnašanje sploh ni zdelo sporno

Tukaj dam prav uškinimami - pa še kako pomembno je da prvošolček ve kaj se sme in kaj ne.

_____________________________

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca...

Se v celoti strinjam s predhodnicami in ja, vzgoja se začne takoj po rojstvu.
Res je, da so v šoli zdaj 6-letniki, nekaterim še malo manj, kar pa ne sme biti izgovor za tako obnašanje. Konec koncev so bogi vsi in kako bi zgledalo, če bi se vsi lovili, ščipali, razgrajali in uničevali izdelke svojih sošolcev?!
Šola je res vzgojno izobraževalna institucija, pri čemer je izobraževanje na prvem mestu, vzgojna komponenta pa je le dodatek oz. nadgradnja vzgoji doma.
Po eni strani je kar smešno, ko se starši bojijo lastnih otrok, ko so le-ti stari komaj nekaj let, po drugi strani pa naj bi iste otroke vzgajale učiteljice in so one krive, da je otrok nemotiviran in razgrajaški. Seveda je potrebno tu upoštevati, da naj bi učitelje te otroke vzgajali z besedami in vzori, ampak ne preveč in prepogosto, sploh pa ne bolj grobo, ker to pa je že hujša kršitev otrokovih pravic in je potrebno poklicati pravno pomoč. Odvetniki oziroma vsaj grožnja z njimi je danes, žal, dnevna praksa na šolah.

Zakaj dnevno toliko podpisov? Verjetno si do zdaj že ugotovila, da tvoj (komaj) 6-letnik izstopa. Učiteljica verjetno zapisuje zaradi tega, da ste na tekočem koliko je kršitev. Poglej drugače. Če teh podpisov ne bi bilo bi verjetno mislila, da je tvoj sonček v šoli super in oh in sploh. Ko bi prišlo do večje kršitve iz njegove strani bi bil šok za tebe, saj do zdaj tega nikoli ni bilo in te niso nikoli o ničemer obvestili.

Moj nasvet bi bil, da se doma z otrokom resno pogovorita. Naj otrok ne sliši tvojih "opravičil", da je še mali in je itak samo vrnil, in ni nalašč, pa kak je ta učiteljica zoprna,........ Vse to ga bo še samo vzpodbudilo in mu dalo dodatno samozavest. Pogovorite se kaj je dovoljeno in kaj ne, tako doma kot v šoli, kje so meje, kaj j igra in kaj nasilje......

lp

Pozdravljene!
Moram reči, da se vse te vaše "obsodbe" kar krute. Izpadla sem kot mati, ki ne vzgaja otrok. Oziroma imate ve popolne otroke. Se opravičujem zaradi krutih besed. Vendar se tako počutim.

Sarica, ni bilo tako mišljeno. Hotele smo rečt, da ne opravičevat nasilja svojega sina, češ da je še mali - ker nasilje (tudi tako nedolžno kot je ščipanje) ni odgovor, ne sme bit nikoli sprejemljiv odgovor. To smo hotele rečt. Da mora mali vedet, da ti tega ne odobravaš in da se ti to ne zdi "malenkost" in nekaj nepomembnega, zaradi česar te ne bi imelo smisla obveščat.

Ker otroci hitro poštudirajo - mojidve mali točno vesta, kdaj se meni ne da vstat, ker mi je tako obupno slabo in bosta takrat šli točno toliko dlje, kolikor se meni ne da vstat. če vesta, da bom takoj reagirala, ne bosta upali tako daleč provocirat. Isto ve tvoj fantek: če se mami zdijo vse te stvari malenkosti, ki se jih morajo otroci zmenit med seboj, potem ve, da to sme počet - ker starša sta glavna avtoriteta.

Jasno, da vzgajaš svojega sina in ga imaš zelo rada. Problem je, kadar nam ta ljubezen zamegli realen pogled - da naši krasni otroci delajo bedarije in da do drugih niso vedno krasni. če se to dogaja v družini, starši težje pogledamo stran, ker pač moramo zaščitit drugega krasnega otroka in enostavno moramo rešit problem. Če pa se otrok spravi na tuje otroke, pa nas celo ni zraven, potem je pa seveda težje to videt. je pa vseeno boljše zanje, da vidimo. To sem ti hotela povedat s tistim primerom z mojim bratom. Ravno njim se to najmanj splača, da jih vidimo kot luštne, navihane, živahne otroke in ne vidimo, da so navihani in živahni preko sprejemljive meje. Če hočejo delovat v družbi, se morajo znati tudi prilagoditi in upogniti družbenim merilom. Ti mu pa lahko pokažeš, kako ob tem vseeno ostane on sam, da se ni treba ukalupit, samo da ni agresiven do drugih.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

O, Bog, Sarica, čisto narobe razumeš...

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Sarica2, tudi pri nas so se z vstopom v šolo začele pojavljati podobne težave. Očitno imajo nekateri otroci večje težave z vključevanjem v novo okolje in v novo skupino kot drugi.
Jaz sem bila popolnoma zgrožena nad obvestili, ki so nam jih sporočali učitelji iz popoldanskega varstva. Najprej sem tudi jaz reagirala tako, da sem se takoj začela s sinom pogovarjati o tem, kako njegovo obnašanje ni sprejemljivo, kako ga mora spremeniti itd. Potem pa sem iz različnih pogovorov z njim začela sestavljati celotno sliko in zdaj vem, da ni vedno vse tako črno-belo kot opisujejo učitelji. Oni namreč vidijo samo tisti zadnji del - izbruh jeze. V to, kaj se je dogajalo pred tem, se ne spuščajo.
Nekaj odgovorov sem prebrala in v enem je bilo govora o tem, kako je v šoli treba sedeti in poslušati. Pri nas je recimo to najmanjši problem, ker je med poukom vse ok, ker sin rade volje sodeluje. Težave se pojavljajo v popoldanskem vartsvu, ko so otroci bolj prepuščeni sebi kot med poukom, več je interakcije med vrstniki, posledično tudi več konfliktov.
Mi se doma veliko pogovarjamo, predvsem ga z možem učiva, kako odločno reagirati na konflikte in kako se spopadati z izbruhi jeze. Upam, da bo sčasoma bolje, da bo sin našel svoje mesto v novem okolju. Enako želim tudi tebi, Sarica2.