Zdržala sem samo 4 leta. In še vedno, po vsem tem času ne razumem, zakaj sem se opravičevala za stvari za katere nisem bila kriva in zakaj sem začenjala pogovor vedno jaz.Če bi bila takrat modrejša, ne bi prevzemala krivde nase in ne bi spregovorila ko nisem sama skuhala tihe maše. In ne bi sem mi mešalo, ker se tip z mano že nekaj dni ne pogovarja.
Kaj naj storiš? Prenehaj s tem obnašanjem, ker si v tem primeru dejansko ti kriva, da se vajina nezmožnost konstruktivne debate nadaljuje. Ne prevzemaj krive nase, razen če nosiš delež krivde. Razčisti v svoji glavi-če res nisi kriva, pol pač nisi. Pomiri se, počni stvari ki ti pašejo, ne more se ti po nekaj dneh mešat ker je on kar tiho-razmisli z glavo kaj pomeni nekaj dni v celem življenju-zelo malo.
Če vama tihe maše ne pomenijo pred-igre za premagovanje ovir na vajini skupni poti, se morajo nehat, saj nimajo pozitivnega vpliva na vajino rast.
Nekateri pari pač potrebujejo take odvode, ker se tako krepijo ljubezen, strast, vezi med njimi. Če vidva nista taka, pa raje prenehajta s tem. Da se ne konča tako kot pri nas....z razvezo...

_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

Podpis

Sploh si ne znam predstavljati, kako to izgleda, da si tiho. Jaz sem čisto preveč gobčna za kaj takega  Poznam pa en par, ki živita v eni miniaturni sobici in se po cel teden ne pogovarjata. In to se tako zelo ne pogovarjata, da sploh ne vesta eden za drugega kdaj je kateri prišel iz službe  Niti pozdravite se ne, čisto, popolnoma nič. Tega pa menda v življenju ne bom razumela

Pozdravljene!
Še vedno nič kaj posebno novega. Pogovora še ni - kaj šele opravičila iz njegove srani. Le skupaj smo jedli kosilo - skupaj za mizo. Brez pogovora. Noro. Jaz sem zaenkrat še odločena, da moram tokrat iti do konca in ne popusti. Res je narobe to, da sem zmeraj jaz tista, ki večinoma z grenkobo v srcu vse popusti. Dovolj imam.

Se vidi, da nimaš pojma kako moški doživljamo molk. Ne da lahko zdržimo dalj časa, narejeni smo tako. Ta molk tebe boli vsaj 10x bolj kot njega. Zato molk prav gotovo ni prava pot, saj si ti stalno na slabšem. Medtem, ko ti misliš "naj le razmišlja o tem kako me je prizadel" in "aha čisto tiho je in razmišlja kaj je narobe naredil", pa se moški z molkom umakne v svojo votlino, v njej pa premišljuje o vsem drugem - lepo v miru in čaka da neurje mine.


1. Včasih je dobro narediti premor z molkom, venda le zato, da se lahko umirimo, ker od razburjenja in prizadetosti nismo sposobni izraziti svoje občutke, kaj šele slišati drugega. Ta molk sme trajati samo toliko časa da se umirimo, da ne pride do še večje prizadetosti /jeze ali rekacije katero bi kasneje obžalovali. Večja kot je prizadetost, daljši je ta čas. Enkrat samkrat je pri meni trajala ta prizadetost 2 dni. Običajno pa naj ne bi trajalo več kot nekaj ur.

2. Probleme se ne rešuje z molkom, ker z molkom nismo nikomur nič povedali (kdor molči desetim odgovori tu ne velja). Probleme se rešuje s pogovorom. Problem pa je v tem, da se NE ZNAMO pogovarjati. Znamo govoriti, znamo povedati ne znamo pa poslušati in slišati. Če pa že poslušamo, poslušamo samo zato, da lahko potem končno že POVEMO SVOJE. Zakaj, ker nas tematika tako prizadene da komaj čakamo da povemo, da bi le bilo tako, da nas ne bi prizadelo.

3. Pogovor pa se ne izvaja na način, da se drugega obvešča ali prepričuje o svojem stališču ampak O SVOJEM ČUTENJU. Le tak pogovor lahko rodi sadove. Vedi, vedno kjer je kreg ima ta kreg vzrok v PRIZADETOSTI. Torej potrebno je prvo dobro razčistiti s sabo, kaj te je prizadelo in ZAKAJ. Največkrat nas prizadenejo stvari, ki so za drugega ki tu ni ranljiv čisto običajne. Torej zakaj sem jaz ranljiv v tem. Šele nato se pove svoje občutke kaj te je prizadelo in zakaj te je prizadelo. S tem partnerju odpreš ranljivost ki v medsebojnem odnosu povzroči odpiranje tudi drugega partnerja, saj sedaj lahko razume zakaj je tvoja reakcija tako velika, pa čeprav je niti ni želel sprožiti. Nato partner pove kaj je s tem sploh mislil in nato, kaj pa je njega prizadelo.

4. Je pa potrebno biti ZELO PAZLJIV saj sta oba ranljiva in pogovor lahko hitro preide v prepir s tem pa se zlorabi odprtost in ranljivost, še posebej ker takšnega načina pogovora nismo vajeni, zato je v naslednjem poskusu pogovora še težje doseči odprtost in ranljivost. Zato v težjih primerih skozi takšne pogovore vodi terapevt, ki ima prvič izkušnje s hojo po tej poti in ker čustveni ni obremenjen, tudi lahko skrbi za varnost v tej ranljivi odprtosti partnerjev.

Druge poti ni, saj se vse druge poti vračajo vedno nazaj v krogu na isto. Le ta pot POGOVORA ponuja možnost izstopa iz začaranega kroga.

tehnofil, niste vsi moški isti. Po moje večini ljudi ni fajn živet ob človeku, ki ne govori z njimi, celo če ni partner. Mogoče res ne razmišlja o prepiru, luštno pa to po moje nikomur ni. Vsak ima rajši, da ga partner(ka poljubi, poboža, pohvali, prijazno pozdravi,... karkoli pač. Celo moški . Pa itak ne gre samo za govorjenje, gre za vse tiste malenkosti, pa če hočeš čisto moško stran, tudi za ostale nežnosti, ki jih pač nimaš, če si skregan, to pa večini ni vseeno. Ne zagovarjam muljenja, ampak tudi ne podrejanja in če drugi ne razume drugače, mu moraš pač pokazat na njegov način. Potem pa se oba zmenita, da ta način ni glih najbolj fajn in najdeta kakega drugega...

Se strinjam, da je včasih dobro naredit premor, da človek uredi misli - midva se dostikrat zmeniva, kadar komu ni kaj jasno in rabiva nekaj časa, da znava stvari dobro razložit, da si odgovoriva čez par dni. samo vmes seveda normalno komunicirava, nisva skregana, ne molčiva in oba razmišljava o problemu.

Drugo pa je, če je molk njegovo orožje. V tem primeru mu mora vzet moč, ker ga on ves čas uporablja proti njej. To pa ni način reševanja problema ampak samo še bolj prizadet človeka in spravit skozi svoje. To nima smisla.

Jaz bi zatrmarila po svoje: prav, pa naj bo po tvoje in se ne bi pogovarjala. Ko sva bila mlajša in se še nisva znala tako zmenit, sem to tudi naredila - in ti garantiram, da mu ni bilo fajn, ker si je tudi on želel to prekinit. NI mu bilo jasno, kaj se dogaja, ker je bil on navajen, da se starša skregata, potem imata malo tihe maše in čez čas se pozabi, ni imel izkušnje, da bi se dalo s pogovorom kaj rešit - videl je samo prepir in nič konstruktivnega ven. Jaz pa seveda nisem pozabila in sem se mulila, dokler se nisva zmenila. In to pri vseh fantih in nobenemu ni bilo vseeno in vse fino fajn takrat.
Jaz sem imela malo večjo srečo glede vzorcev iz otroštva, saj sta se mojadva kregala in kdaj tudi prišla do kakega kompromisa. Zame torej kreganje ni predstavljalo samo bolečine, ampak tudi način reševanja konfliktov. Njemu je bil ta koncept čisto nov - ko sva se pogovarjala, je rekel, da ne vidi smisla v kregu in se mu rajši izogne, ker se samo prizadanemo med seboj in ni nič dobrega iz tega - take je imel pač izkušnje. Na srečo ima zdaj tudi drugačne in se strinja, da je fajn, da se zmenimo. Jaz pa tudi nisem vztrajala na vzorcih glasnih frekvenc, ker sva oba bolj občutljiva in nama to ne paše.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Moški  in . To je .
Ampak vedno popustiti? Dejansko prepustiti mu zmago

meni je kuhanje mule brezveze....mi je boljša varianta da si na vsake tolko spucam ventile in gremo dalje.


ampak....

druga pesem je pa moj....po 8 letih kolikor skupaj živiva se zna mulit in je slika brez tona tudi cel teden. ne gane me (kot bi werner rekel)...na začetku najinega razmerja sem se poslušala pogovorit z njim pa to in ono, pa je je dal na ignore...zdasj mi pa že za vse skup dol visi! ne splača se mi sekirat pa mu nekaj prigovarjat ker je to ve kot gluhemu gutten morgen. raje se posvetim otrokom pa čemu drugemu. ko vidi da se sploh ne sekiram in ga ne šljivim 5 posto mu ponavadi naredi klik ;)

če se misli mulit eno leto pa se naj muli, ne gane me ne gane me srce je kakor kamen....itd


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

sarica2 daj ga na ignore....da boš lažje prenašala, delaj nekaj, pojdi v šoping, na sprehod ali k frendicam. ne kuhaj mu, naj si sam skuha....pa ne pedenaj ga spredaj in zadaj...


ampa za božjo voljo...ne popusti!


< Sporočilo je popravil mojamura -- 29.9.2011 13:51:18 >

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Pri nama traja tiha maša največ 2 minuti, potem pa se le spogledava in oba bruhneva v smeh ter se pogovoriva kot zrela človeka. Meni se zdi škoda energije, ki jo vlaga človek v trmarjenje, jo raje sprostim kje drugje

No, če hočeš pa zmago, potem le vstrajaj.

Ampak vsaka zmaga ima poleg zmagovalca tudi poraženca. Vendar v partnerskem odnosu, kdorkoli zmaga, sta poraženca oba. Torej sta namesto da bi zgradila medsebojnei odnos, zgradila medsebojno tekmovanje. Ker partnerji niso zato skupaj da se premagujejo in drug drugega PREMAGAJO ampak da drug drugemu POMAGAJO.

omg...kako se pa jst sm podpišm:P

Vprašanje tukaj je ali je beseda ZMAGA sploh prava. Tu se ne gre za zmago, ampak za golo dejstvo, da jaz ne želim biti vedno tista, ki popusti (pa če je krivda moja ali ne). On pa mi še naprej lahko "kljubuje" in stori in reči vse kar se mu zahoče. Pa saj bom itak zmeraj jaz tista, ki bom popustila ali kaj - mu pustila da dela vse tako kot je njemu všeč - ne oziraje se na moje občutke in želje.

Zvečer ga lepo zajahi in premaži klofuto ali dve, boš vidla, da bo zjutri pel kot čriček in si upam stavit, da dobiš še zajtrk v pojstlo

Bi se kr strinjala s Čipko
No, jst po takem vzburljivem večeru nisem dobila zajtrka, velikokrat sem pa dobila kavico v postlo Celo nag mi jo je postregu

Se strinjam. Vendar...kaj naj po tvoje avtorica prvega posta naredi? Ok, se pogovori z njim. Recimo, da se je že. Da mu je povedala, da ji ne paše bit vedno tista, ki gladi spore. In ni blo haska. Kaj potem?
Včasih eno dejanje naredi večje premike (na bolje), kot pa leta in leta pogovorov... Včasih ljudje enostavno nismo sposobni uvida v svoja dejanja brez šok terapije.

P.s.: aja, če si kdaj prebral kakšen moj post, potem veš, da sem velik zagovornik pogovorov...


< Sporočilo je popravil picola1 -- 30.9.2011 21:13:10 >

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

sarica2...koliko časa si potem zdržala..kako sta rešila?

Ne boste verjele; spet sem jaz začela pogovor. Torej ne vem, ali je bilo to čisto prav. Jaz pač dolgo ne zdržim.

Pa sta se potem kaj zmenila? Mislim to, kar je bil problem pa tudi to, da tak način reševanja (muljenje) ni ravno konstruktiven... Če sta se, super, ni važno, kdo je pogovor začel. Če se nista pa Potem načni pa še enkrat pogovor o tem.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Nekaj sva se zmenila, ampak ne še čisto dovolj. Počakati bom morala na pravi trenutek. Biti zelo "diplomatska". Ampak jaz tega ne znam preveč dobro.

ajoj sarč upam da bosta zgledila zadevo, ker tole res ni prijetno... kaj pa če si uzameta čas zase pa gresta recimo na večerjico al pa kavico nekam ven pa se umirjeno lepo pogovorita. Povej mu da te tole nažira in da ti ni lahko kar se dogaja potem pa daj še njemu možnost da on pove kaj mu ni prav....

upam da rešita spor, ampak to tako da dokončno zgladita stvari in sta odkrita drug do drugega

ehh....sarica2 jaz te čisto štekam, včeraj se je pri nas spet začel tihi teden al pa dva al pa trije....meni je to tak brez veze.

enkrat bom mela jaz pol kufer, pa bom kar spakirala pa šla


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Se pravi sta tiho oba? Kako pa je s kosili, večerjami - skuhaš, jeste skupaj? KOnec konec kaj pa zvečer v spalnici, vsak po svoje al kako?

Se mi zdi, da je polno enih takih situacij, ko ne veš kako bi ravnal. Pa ali bi se mulil dalje ali ne. Ali bi vztrajal dokler ne dojame ali ne....

No, upam, da sta s tišino že pri koncu

lp

Pri nama ni slike brez tona. Se skregava, pvoeva vsak svoje mnenje, nato pa vsak na svojem koncu preštudirava. Najdalje je trajalo ca.2 uri, pa še to zato, ker je šel moj ravno na rundo in sva se tik pred tem nekaj spričkala. Pa je fajn pasalo, on je na biciklu premlel, jaz pa doma na balkonu. Tako, da ne razumem tiste, ki ste več dni tiho. Si ne predstavljam, da hodim mimo njega in sem tiho.

jaz bi hitro začel na novo žena pa ko se nakuha tud 2-3 dni ampak to je bilo v 10-ih letih 3*, tako da ni preveč hudo razen tista dva dneva !