IZVIRNO SPOROČILO: tasa_m

IZVIRNO SPOROČILO: Aprilčica10
Hvala za odgovor!! Je pa res, da vloge nisem izpolnjevala sama in, da še nimamo nič zmenjeno kdo bo hodil po njega od oktobra naprej, ko me ne bo doma, ker imamo tako perfektne odnose.

A niste rabli tudi napisat kdo bo hodil po njega? Mi smo morali napisat poimensko in zraven pripisat tel. številke.
Je pa res, tako kot ti je napisala Sa.Ka, njih ne zanima, kdo bo prišel po njega.
Glih na roditeljekm nam je prejšni teden vzgojiteljica rekla, da njim ni težko počakat še po 9 urah pol urce ampak moramo vedet da se to tudi zelo mastno plača in da pač ni priporočljivo da je otrok v vrtcu več kot 9 urc.

IZVIRNO SPOROČILO: Aprilčica10
Danes imamo roditeljski sestanek. Zaenkrat je sinek v vrtcu 6 ur (ravno skačem in se oblačim, je verjetno odspal svoje) in je zelo zadovoljen. Lej, jaz bi ga rada imela tam samo 6 ur, pa enostavno ne morem. Zdaj še lahko, pa, ko bom imela kak dan frej, ko bom doma, ko upam, da kak dan ne bo faxa, da se bo dalo zmenit, da si vaje prestavim samo na kake 3 dni na teden, ga bom tudi jemala domov prej. Če pa ne bom mogla, pa bo tam do 15.00.

Lp

ja, fajn sem zasrala, pa nekaterim dvignila pritisk z mojim postom

IZVIRNO SPOROČILO: Matejusska

Koliko časa so vaši otroci v vrtcu, kdaj jih zjutraj pripeljete in kdaj greste ponje? Mi našo punčko pripeljemo ob 7:30, iskat je pa ne moremo priti pred 16:30 in mi je kar hudo, da je toliko časa v vrtcu.  Sploh raje ne pomislim, kako bo pozimi, ko bodo na cesti zastoji in bo mimogrede ura 16.45... Babic žal nimamo v bližini.

Drugače pa te podpiram, in v današnjih kriznih časih malček težje razumem tiste, ki menijo, da je precej preprosto zamenjati službo in to še za nižjo plačo (predvidevam da že obstoječa ni bogvekaj), vzeti krajši delovni čas, prešpricat pol predavanj ali pa se prepisati na izredni študij (študija ob delu že dolgo ni več). Glede obiska predavanj so sedaj po bolonjcu precej bolj zoprni s preverjanjem prisotnosti, precej več je faksov, ki spremlajjo sprotno delo študentov (tedenske oddaje seminarjev, ustni nastopi), izredni študij pa je na celotnem družboslovju (na naravoslovju že prej ni bil tako pogost) padel od leta 2006 za veš ko 60 %. Glede teh napotkov se strinjam samo s tem, da pač študentsko življenje pa pal tukaj ODPADE:

IZVIRNO SPOROČILO: MILLEENA

IZVIRNO SPOROČILO: pelin
Ne opisujem šestdeseta ali sedemdeseta zlata leta, temveč  govorim o sedanjih časih.Osebno sem šla prav  sedaj v teh kriznih časih skozi podobno zadevo  in niti pod razno ne pravim, da je bilo vse preprosto...Nikoli se ni preprosto odreči denarju, obiskovanju zanimivega študija in delati polni delovni čas na del. mestu, ki ti leži. Pred leti sem v času rednega študija le tega na začetku  ob rojstvu hčere pač opustila, ker je imel mož terensko delo in je bil  s tem posledično  cele dneve odsoten. Nikogar nisva imela, ki bi med najino odsotnostjo pazil na najinega otroka oz. bi moral biti večinoma v vrtcu ali pri varuški...v službi sem prosila za skrajšan delovni čas, čeprav se mi je obetala zaposlitev za ndč. Tajko sem delala dve leti, ko se nama je rodil drugi otrok.Po končani porodniški, sem še vedno delala s skrajšanim delovnim časom, popoldne pa rinila izredni študij...Ob otrokih sem se zelo malokdaj učila, ker se ob dveh škratih pač nisem mogla in ne hotela . Standardno  je bil moj čas za študij od devetih zvečer pa velikokrat do treh ponoči...Večkrat sem bila kot zombi, vendar je vseeno šlo, ker sem se zavedala, da bo tudi tega enkrat konec. Mož je zamenjal terensko delovno mesto za slabše plačanega stacionarnega, oba otroka pa sta bila v vrtcu le 5 ur. Tako smo živeli dobri dve leti in nič nam ni manjkalo. Seveda finančno nismo blesteli, fasada na hiši je čakala, dopusti so bili skromni, vendar lahko rečem, da sva svoje otroke preživljala, vzgajala in uživala ob njih sama, ne pa država, vrtec ali nek tuj človek.
To se je dogajali nekaj let nazaj (slabih 5 let), ko situacija glede službe ni bila pretirano boljša kot danes...Seveda bi bilo veliko lažje enoletnika fliknit v vrtec navsezgodaj zjutraj in nekoga plačat, da bi ga tik pred zaprtjem dvigoval...sama bi lahko med tem časom fino redno študirala, mož pa bi veselo delal po cele dneve...Pri nas sva se odločila , da tega ne bova počela in ni nama žal.
Pa še to...za moje pojme ti otrok in študij kot materi ne moreta in ne smeta  biti enakovredna prioriteta. In še vedno ponavljam , da se ti o proriteti ni treba več odločati takrat, ko postaneš starš...Postati moraš dober organizator, sebičnost in egocentričnost moraš dati v pranje, nikakor pa ne moreš obesiti celega bremena nekomu drugemu na pleča in živeti naprej kot ptiček na veji....Če so ta pleča otrokova, je pa to še toliko slabše...