moja izkušnja pri treh mojih puncah pa je - da je ZELO, ZELO veliko odvisno tudi od vzgojiteljic, koliko joka, igre in kasneje sprehodov v skupinah.
To gotovo. Ampak praktično vsi otroci prej ali slej jokajo, ko ugotovijo, da bojo morali v vrtec hodit in da mame ne bo zraven. Tega nobene super duepr vzg. ne more preprečiti, ker jokajo otroci tudi, če morajo začet hodit vsak dan k starim staršem, ki so jih navajeni. Samo oni so (no, vsaj večina) vseeno rajši s starši.
Vendar pa: Ronja je imela krasni vzg., ki se jima je vse dalo, ves čas sta jih nakam vlačili, o vsem smo bili obveščeno, vsak teden smo morali kaj podpisovat, da jim dovolimo it na tak pa tak izlet, da bomo plačali vstopnino za to in to, itd... Lejla je imela vzg., ki sta ponosno povedali, ko so mali šli ven, ampak nista pa tako zelo forsirali raznoraznih dejavnosti, niti nista nas do potankosti seznanjali s kurikulumom. Vsekakor niso toliko počeli kot pri Ronji, kar je logično, ker je še mlajša, ampak vseeno je bil čisto drug način. Pa ugani kaj: Lejla je bila neeeeeprimerno manj bolana (nikoli ni zbolela prva, vedno se je potem doma nalezla od Ronje) in tudi neprimerno rajši gre v vrtec. Tako da kar se mene tiče, sta bili Lejlini vzg. najnaj!
Starši nimamo pojma, kako je v vrtcu in seveda bi radi bili pomirjeni, da je fajn. Zato nekatere vzg. cel pripravljen seznam na rod. sest. tudi povejo in naredijo iz vsake stvari veliko reč, druge pa rečejo, da če hočeš, si lahko prebereš in ne posvečajo temu take pozornosti. Po mojih izkušnjah jih po tem res ne moreš delit na dobre in slabe. KOt tudi ne po tem, kdaj grejo ven. Če so otroci zadovoljni, se starši nimamo kaj za pritoževat, če je tudi za varnost poskrbljeno.
lenih vzgojiteljic, ki gledajo samo na uro, kdaj bodo šle domov in se malo brigajo za otroke. Ja take vzgojiteljice obstajajo.
Imam srečo, da s takimi še nisem imela opravka, ti pa zelo verjamem, da obstajajo, saj noben poklic ni izjema in imaš povsod take in drugačne ljudi. Vseeno pa se mi zdi malo
pretirana trditev, da je vzg. apriori lena, ker do 9.9. še niso peljale otrok ven. (Ooriginalni post je bil napisan 12.9., ki je bil pon. - torej ta "grozna" vzg. je imela na voljo točno 7 dni, da bi to izpeljala - pa računaj, da je verjetno bil kak starš, ki ni svojega otroka začel uvajat 1.9., ampak šele v pon. 5.9...)
Sama sem bolj pristaš zdrave pameti: rada sem zunaj in tudi moji otroci so radi zunaj. Vseeno se mi ni zdel noben problem, da kar nekaj časa niso mogli it na sprehod, ker so bili pač mali in 14 malih oblečt sredi jan., ko sem uvajala Lejlo, pač ni ravno mačji kašelj. Imam rajši, da sta vzg. mirni in zadovoljni not, kot pa živčni razvalini med 14 deročimi malimi, ker pač ne moreš vseh naenkrat oblečt in obut in oblečenim je vroče, ko čakajo nekoga, ki mu do tega recimo ni (ne vem, koliko časa že delaš v vrtcu, vem pa, da obstajajo otroci (ne malo njih), ki se pozimi ne oblačijo najrajši v bunde in kar lepo protestirajo - tudi pri starših, ne samo pri vzg. - in jih čisto štekam, še meni ni to luštno vlačit nase 5 plasti, zato imam pa rada poletje).
Je pa tudi precej odvisno od tega, koliko otrok je v skupini: če imaš ti čez 2 ali 3 otroke na začetku, ker pač ostali pridejo kasneje, potem seveda lahko greš že 2. dan na sprehod. Če pa jih imaš že 14, potem je pa to malo težje izvedljivo.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/