Živijo!

Kot je že v naslovu razvidno, si iščem zaposlitev in sicer prvo redno...delala sem že preko študentskega servisa, po šolanju pa sem šla na porodniško, ki je ubistvu s koncem maja zaključena in od takrat iščem službo
Poslala sem že res zelo veliko prijav na razpise in pa tudi ponudbe, ampak dobila sem samo 4 negativne odgovore ostalo nič...niti enega razgovora prijavo in CV vem da imam vredu napisana, mi ju je pregledala kolegica, ki se na to zelo dobro spozna...
Vem, da se povečini kar precej dolgo čaka na zaposlitev, ampak jaz sem tako zelo na tleh počutim se tako nekoristno...nevem več kaj naj naredim zdi se mi, da bodo vsi problemi, ki jih imava z možem sedaj, izginili takoj ko dobim zaposlitev...končno bomo lahko šli na svoje (sedaj živimo z mojo mami pod isto streho), lahko si bomo več privoščili,...sedaj si mož želi kolesariti in mu od opreme manjkata samo čelada in čevlji, pa si žal ne mormo privoščiti, ker jaz nimam službe oh ja, vse je na meni, jaz pa nevem kaj naj še naredim

Saj niti ne vem zakaj pravzaprav pišem tale post, vem pa da mi paše dat malo ven iz sebe, ker mi je res hudo


_____________________________

Vsak dan imaš možnost z novo odločitvijo popolnoma spremeniti življenje...

Glej. Delo je in vedno bo. Edino vprašanje je, če bi šla ti karkoli delat. Če jaz ne bi mela skoraj za kruh bi šla tudi kelnarit, če ne drugega, ker to se pa vedno najde. Al pa čistit. Skoraj težko verjamem, da bi šla delat karkoli. Po mojem iščeš delo primerno svoji izobrazbi. Sej ne rečem, da to ni ok,... ma če nimate niti za najosnovnejše potrebe,... bo treba poprijet za karkoli, dokler ne najdeš dela za svojo izobrazbo.

Mogoče, da se motim,.. napiši kej več,..

( da ne bo pomote, da ne bo kdo mislil, da je kaj narobe s kelnarjenjem, ali čiščenjem, sem delala oboje, ker pač ni bilo službe primerne moji izobrazbi, pa tudi redno tako delo je lahko čisto ok, da človek spodobno živi)

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Iščem skoraj karkoli...nekaj kar si sama res ne bi želela delat je komercialist, ker nisem oseba, ki bi znala nasprotnega prepričat v določen nakup, vložek,... Glede gostinstva in čiščenja je tako...v gostinstvu sem delala kar nekaj časa preko študentskega servisa..čistila res nisem nikoli, ampak v gostinstvu sem uživala, ker rada delam s strankami in z veseljem bi bila zaposelna kot natakarica...problem tu pa je zdravstveni...in sicer imam diagnozo Atopijski dermatitis, ki se mi kaže največkrat na rokah  odpade delo z vodo in raznoraznimi čistili...vem, obstajajo rokavice z bombažem, ker navadne s prahom ne smem uporabljat (alergijska reakcija), vendar v gostinstvu največkrat nimaš časa za vsako skodelico uporabljat rokavic, prav tako pa je problem, ker se AD na rokah vidi kot razpokana koža do krvi, lišaji,...in največkrat bi ŽAL ljudi odbilo dobiti kavico, ali hrano od take natakarice 
Glede čiščenja pa vem, da tako ali tako čistijo z rokavicami, ampak se v tem delu ne vidim...je častljivo delo, tako kot vsako drugo, vendar ni delo zame...in mislim tudi, da zaradi tega ker dveh del ne bi delala, še nisem zelo izbirčna



_____________________________

Vsak dan imaš možnost z novo odločitvijo popolnoma spremeniti življenje...

Hm... dobro, razumem, da ne maraš bit natakarica npr. sploh zaradi zdravstvenih problemov. V čiščenju se pravzaprav ne vidi nihče, roko na srce  Odvisno zdaj od tvojih ciljev... Mogoče se boš na začetku morala zadovoljit z manj, z manjšo plačo, z ne tako zaželjeno zaposlitvijo... Sploh pa ljudje, ki so starejši npr. in morajo skrbet za družino, opravljajo včasih tudi dela, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne bi smeli opravljat, pa jih vseeno.

Po mojih izkušnjah sicer, zelo težko dobiš tudi kako tako delo, ki je namenjeno tistim brez izobrazbe. Sama sem vedno dobila odgovor, da sem preveč izobražena - in včasih res nisem vedela, a se naj zlažem, da imam nedokončano šolo?  

Komercialist je meni zelo fajn delo, naporno, ampak je OK, fajn se da zaslužit, če imaš pogodbo, da si plačan od prometa ali a je področje tako, da je že osnovna plača visoka. Medicina in farmacija je OK, ampak ponavadi morraš imet izobrazbo v tej smeri...

se kar stinjam s tem. imam podobne izkušnje, ko sem po študiju iskala delo. za čistilko so me sicer klicali na razgovor vendar mi je šef že takoj na razgovoru povedal da sem preveč kvalificirana za njihov kolektiv ker je imel še on končano samo srednjo šolo. ni mi sicer jasno zakaj so me potem sploh na razgovor klicali. jaz sem službo takrat njino rabila za preživetje ker sem bila odvisna samo od sebe in bi res šla delat karkoli.

sicer pa veliko sreče pri iskanju. od maja do avgusta ni ravno dolga doba in ne gre prehitro obupat.


_____________________________

Jaz bi še vztrajala, ker službo iščeš šele 3 mesece, to v bistvu za današnje razmere ni prav dolgo. Je pa res, po mojih izkušnjah, najlažje poskusiti prek vez, sošolci, sorodniki, znanci, tam, kjer si delala prek študenta. Ne obupaj še - pa veliko sreče!!!

_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ko sem pričela iskati službo sem se najprej prijavila na vse zaposlitvene portale (tako MJU - za javni sektor, kot tudi mojedelo, zaposlitev.net, zavod za zaposlovanje itd.). Potem sem si poiskala razpise za delo, ki je vsaj približno tako, da bi lahko delala oz. da bi me zanimalo - s tem da sem šla do zaposlitve z zahtevano vključno IV. stopnjo. Za vsako podjetje kamor sem pošiljala prošnjo sem se najprej pozanimala preko intereneta s čim se ukvarjajo in potem v tem smislu napisala prošnjo - za vsako podjetje posebej. Če nisem imela posebnih znanj, sem napisala, da me ta smer zelo zanima in da bi se rada izpopolnila v znanju. Nikoli nisem eno in iste prošnje pošiljala vsem povprek.
Jaz sem sicer imela srečo, saj se delo dobila preko študentskega servisa v enem od naših največjih podjetij - brez vseh vez. In po dobrem pol letu so me zaposlili za nedoločen čas. Sicer sem delala za VII. stopnjo plačana pa sem bila zelo zelo slabo - minimalna plača. No po nabranih izkušnjah - enem letu in pol sem si pričela iskati delo bližje moji izobrazbi in domu. Med tem časom pa sem se tudi usposobila na točno določenem področju. No in zaradi področja dela sem dobila drugo službo z višjo plačo in precej bližje doma - tudi za nedoločen čas.
Tako da.. meni je uspelo mogoče ti bo v pomoč moj način iskanja službe.

Prej pa bi vprašala med prijatelji in sorodniki, če kdo kaj pozna oz. ve da se kje kaj išče. Čeprav se je to pri meni izkazalo za slabo. Ko sem službo dobila so bili vsi pametni, prej pa od nobenga nič.

Aja po istem postopku sem tudi za mojega iskala novo službo in kmalu dobila službo, ki si jo je želel. Res pa je, da ker je točno vedel kaj bi rad, da sem bolj samo njihove zaposlitvene portale gledala.

V bistvu je tako, da če je že razpisan nek študijski program in določeno število delovnih mest, bi država morala poskrbet, da bi vsaj službe bile, ne pa da je potem skoraj nihče ne dobi. Jaz sem proti, da potem ljudje s 7. stopnjo ali še več opravljajo npr. dela čistilke... Razen če je tvoja družina v taki krizi, da še za hrano nimaš... Študij, če smo že pri tem, ni poceni.

Službo se pa tudi še zaenkrat da dobit, ampak mogoče traja kako leto, vmes mogoče bankrotiraš, nič takega - se vsem zgodi, kateri nismo imeli bogatih staršev. Potem pa dobiš izkušnje in tudi veš, kam pošiljat, kako pošiljat... So eni faksi, ko so totalno neuporabni in brezveze sanjat, da boš dobil službo na tistem področju, ker je nikoli ne boš. Po eni strani se te pa mogoče dleodajalci malo izogibajo, ampak ne se bat, samo prepričat jih je treba, da se da vsega naučit. Sama sem totalno zgrešila faks, popolnoma... Moji interesi so vedno bili bolj v naravoslovni smeri, ampak faks je popolnoma družboslovni in neuporaben, firma, ki jo imamo pa zahteva veliko tehničnega znanja, zraven pa moram obvladat še kar dosti ekonomije, trženja, markering... Sem delala tudi faks iz tega, ampak znanja mi ni dal faks, ampak moja želja, da se to sama naučim, ker mi je ful zanimivo. Faks mi je mogoče dal eno usmeritev in mogoče malo samozavesti, pa pobral mi je ful denarja... Tu imam tudi en nasvet - ne delat napake kot sva jo z mojim partnerjem, razen če se vam na nek način res splača, pa delat zraven še ne vem kakih faksov. Nama je pobralo denarja za vsaj eno stanovanje v tistih boljših časih, ko so bila poceni... Sem imela štipendijo za nadarjene in mi je en navaden tečaj prinesel še največ "dobička" - lahko g naredi vsak z OŠ.

Se strinjam s Poko. Študij sam po sebi - sploh družbosloven te redko nauči kaj uporabnega za delo. Sama imam tudi družbosloven fax, za katerega sem hitro ugotovila, da ga lahko izkoristim samo zato, da delodajalcem dopovem, da študij ni ozko usmerjen ampak je "vsega po malo". Področje, ki sem si ga izbrala pa sem se morala učiti popolnoma sama preko spleta in tečajev na katere me je pošiljal delodajalec oz. sama in nima nobene veze z mojim študijem. Študij imam u bistvu samo zato, da me tretirajo (ker sem v javnem sektorju) kot visokoizobraženo kar mi daje prednost pri plačah in popolnoma nič drugega.
V zadnjem času sem spoznala kar nekaj univerzitetnih diplomantov, ki so imeli problem z znanjem iz popolnoma svojega študijskega področja in le redki pošteni so priznali, da fax ni dal posebnega znanja.
Moje mnenje je, da mora človek sam pri sebi ugotoviti, kaj mu je res všeč in s čim bi se rad ukvarjal in potem svoje izobraževanje (kakršnokoli že) nadaljevati v tej smeri. Potem pa stati za svojem znanju ko si na razgovoru. Ker stati za svojo šolo na razgovoru je slaba referenca - vsaj glede na moje izkušnje.

< Sporočilo je popravil Katjuska986 -- 17.8.2011 10:06:26 >

Jst mam končano sedmo stopnjo, pa mi v takem primeru - če že nekaj časa ne bi imela službe, pa bi nujno potrebovala denar, šla tut čistit po stanovanjih, pa čeprav na črno. Vmes pa pač pošiljaš prošnje, hodiš na razgovore itd. Vsaj brez keša nisi. 

Poka, tudi pri meni je tako, da imam končano VII. stopnjo, ampak faks pa taks, da še mi zdaj ni jasno, zakaj sem sploh vztrajala tam. Totalno brezveze, sploh me ni zanimalo, bilo je težko, ker spada pod tehniške fakse, ampak hvalabogu sem zaključila in pridobila na stopnji. Ta stopnja mi je pozneje pomagala, da sem se lahko vpisala na izobraževanje in izpopolnjevanje v smeri, ki jo zdaj opravljam in v tem sem z veseljem. Zgleda, da res neke poti so začrtane, po katerih moraš it, ker če ne bi bla takrat tam, ne bi bila potem tam, pa ne bi spoznala tega pa tega, ki je zdaj moj mož,... ah, malo sem skrenla s poti.
Vmes po porodniški sem bla brezposelna, pa sem poprijela za delo v eni oglaševalski firmi, pa potem še malo drugje preko napotnice (saj vem), ampak dejstvo je, da v današnjem času zaposlitve res ne dobiš takoj, dobiš pa delo, samo dogovorit in znajt se je treba, kako ga boš opravljal do takrat, ko te zaposlijo (pri meni par mesecev).
Še ena stvar, ki mi je zanimiva - veliko ljudi je, ki jamrajo in tarnajo, kako so nezadovoljni na svojem področju dela, ko pa jih spomnim, da lahko stanje postopoma popravijo s samopobudo za kakšno dodatno izpopolnjevanje, potem pa jih kar groza oblije - ah, da bi še se moral kaj zraven učit - ni govora, rajši ostanem, kjer sem. Ne zavedajo se pa, da žal, potem tudi na osebnostni rasti ne morejo kaj veliko delat, kar je pa zelo pomembno.

Blue.sky, če je mož redno zaposlen, lahko odpre popoldansko oz. dopolnilno obrt in ti delaš kaj (kao on uradno), veliko podjetij išče takšno obliko. Aja, ti si tisti, ki ne bi kot komercialist delala. No, želim ti, da se ti čimprej kaj odpre, saj sem bila sama v podobnem zosu in sem rovala kot krtek, saj se res počutiš bolj svobodnega, ko veš da je nek dohodek, za katerega si prispeval tudi ti in si lahko kaj privoščite.

Danes so itak ful teđki časi, tudi za podjetja. Jaz po pravici povedano, bi v trenutni situaciji najraje enga pretepla, resno... Kar se dogaja v Sloveniji, ti obrača želodec,določeni primitivci mislijo, da lahko delajo kar hočejo.

Moja dva sta itak delala na Vegradu in je očim paraplegik in itak ne more nič delat, niti na črno. Na firmi iščem posel kot en butl, ker mi ni pomembno, da jaz živim v nekem luksuzu, ampak upam, da bi bilo vsaj toliko, da lahko finančno pomagam še komu drugemu, ne glede na to, da res nismo nikoli bili v najlepših odnosih. In razmišljam celo, da bi sprejela eno službo in svoje delo odstopila mojim... Pred leti se mi je zgodilo, da sem jaz ostala brez, ker je dobil službo nekdo preko vez brez pogojev in sem tudi prepizno izvedela, da bi se pritožila. Končno mi je uspelo nekako uredit in svoje finance in prit do svoje nepremičnine, kjer imam ko pridem domov mir in tišino, pa se najde en lokalni lulek, ki hoče tu, kolikor sem razbrala, mimo vse veljavne zakonodaje postavljat kurbnhaus. Ima veze na lokalnem nivoju, pa misli, da je boga prijel za jajca.

Taki idijoti nam krojijo življenje, ni samo na lokalnemnivoju, je tudi na višjem... Zdaj, če mi bo kdo še sral, grem v tožbo, če ne bo zaleglo, pa ve kaj ga čaka... F... da ne morem spat in se moram it še odvetnika, pol na koncu pa še ugotoviš, da so tisti zakoni napisani, kar tako, da ima kdo kaj delat. Grem si kupit boksarsko vrečo, ker ne vem koga bom drugač pretepla. En tip, ki se mu ne ljuibi delat, mi ne bo sral.

Za prvo službo moramo včasih vzet tudi kaj, česar sicer ne bi. Sama sem s prvo službo imela srečo, da mi je padla v naročje, vendar večina ljudi te sreče nima (vse pa tudi ni sreča, saj navsezadnje te izberejo...) Lubi je za prvo službo delal nekaj, čemur v naši stroki rečemo "komerciala", na kar se mu je že sama misel upirala, sploh ni hotel tega delat... Pa je. Tudi zato, ker sem mu rekla, da naj gre delat karkoli, ker sem videla, da to, da ne dela, pušča večje posledice kot pa če bi delal nekaj, kar mu ni všeč. In ugani kaj! Na koncu je bil pri tistem osovraženem delu izredno uspešen! Se naučil točno tiste stvari, ki so mu manjkale in precej dozorel. In našel kmalu drugo službo, ki jo ima rad. Ki je ne bi nikoli tako dobro delal, če ne bi bil prej v tisti "neljubi" službi.
Ne mislim ti očitat izbirčnosti, popolnoma razumem, da ti ni do kelnarjenja in da se ne vidiš v čiščenju, tudi jaz se ne, prav tako si resnično ne želim it v komercialo. Pa vednar - če ne bo drugega, bom pač začasno delala tudi to in vem, da mi ne bo hudega. NI to moja sanjska služba, ampak živet je treba. Saj to ne pomeni, da boš do konca življenja v komericali - ampak pač da boš namesto doma žalovala nad usodo nekaj zaslužila tačas. In kupila možu čelado, čevlji lahko počakajo, se da kolesarit v supergah, če ni denarja;).

Za najvišjo izobrazbo vem, da jo je v večini služb boljše skrit, če se da. Ta problem je imel en čas moj oče...

Pa ne obupat tako hitro! Službo iščeš šele 3 mesece, od tega sta dva dokaj mrtva - čez poletje bolj malo zaposlujejo (razen v gostinstvu, kar ti pa ne leži), ker so ljudje na počitnicah. Naj ti prošnjo pogleda še kdo drug - več oči več vidi. Verjamem, da je tvoja prijateljica super duper, ampak vseeno ko pošiljaš prošnjo na različne konce, je fajn, da je tudi malo razulično napisana, nekje bojo hoteli ene lastnosti, drugje druge. Vsekakor mora bit brez ene slovnične napake, preglej še enkrat, škodit ne more.
ko boš povabljena na razgovor, si prej na netu preberi vse, kar dobiš o tej firmi in pokaži veselje do dela. Če te nihče niti na razgovor ne povabi, je vseeno zelo možnot, da tvoja prošnja ni najboljša. Ko sva midva pogledala kolegovo prošnjo, sva bila čisto paf! Pa je iz iste stroke, ampak še midva, ki se ne spoznava na to niti malo, sva videla, da je zanič in po tem ga ne bi nikoli povabila na razgovor (in s tisto prošnjo ga res nikoli niso). POtem sva mu pomagala spremenit prošnjo in so ga povabili na razgovor zelo kmalu ... Se splača to res ornk pogledat. lahko tudi kličeš tja, kjer bi rada delala, če se obeta kako delavno mesto. Mogoče ga ne bojo imeli zdaj, se jim bo pa odprlo čez mesec ali dva, ko bo ena povedala, da gre na porodniško. Upanje umira zadnje! Veliko sreče ti želim, mene čaka vse to čez dobro leto...


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

jaz sem dobila službo 8 mesecev po diplimiranju....
imam VII. stopnjo (uni), iskala pa sem vse do IV. stopnje.....

Joj, komerciala je meni sanjska služba. Res sicer, da delam to v svojem podjetju, sem pa prej iskala to drugje. Mogoče si niti ne predstavljate, kaj to je.

Poka, daj pošlji mi na ZS, s čim se ukvarjaš. 

_____________________________

Prva napaka: vsem pošiljaš isto prošnjo. Prošnjo prilagodi podjetju, v katerega jo pošiljaš in seveda zahtevam, ki so navedene v razpisu. Poskusi se postaviti v kožo delodajalca in pomisli na točke tvojega življenjepisa, ki bi ga utegnile zmotiti (npr. pomanjkanje izkušenj), potem pa mu poskusi dati neke argumente, ob katerih bo ta pomanjkljivost izzvenela.

Kot drugo: sprašuj in daj vedeti, da si na trgu. Tako boš dobivala informacije o prostih službah in se lahko nanje tudi pravočasno prijavila oziroma ujela kakšno službo, ki bo objavljena bolj potihem.

Kot tretje: ne išči sanjske službe, temveč za začetek išči predvsem službo. Karkoli, samo da splezate iz finančnih težav in da dobiš samozavest. Iskanje tiste prave službe bo potem bistveno lažje.

Se predvsem mi je vsec en od zgornjih postov in sicer, ko je doticna oseba tocno pogledala po internetu kaj dolocena firma dela in potem napisala ustrezno prosnjo. Danes se pac to tako dela in to je eden od bolj verjetnih nacinov, da dobis sluzbo.

Po drugi strani in kot ze napisano, moras vedeti kaj bi rada. Ce ne ves kaj bi, bos tezko koga prepricala da bi te zaposlil. Verjetmi, to se da tako dobro razbrati iz prosenj.  

Tretjic, da bi dobila sluzbo moras biti motivirana. Vem, da si ampak tako, kot si ti motivirana jih je verjetno se veliko. Moras biti ekstra motivirana, kar pomeni aktivno iskanje, biti na prezi, imeti oci in usesa odpra.

In cetrtic ce ne gre, danes pac ni vec mej in ce si mlada, nima ne vem kaksnih obveznosti zakaj pa nebi iskala zaposlitve v tujini.  

Tudi jaz iščem službo....zanima pa me, koliko ste (bile) stare ko ste iskale (iščete) prvo službo?

V bistvu je služba našla mene - ampak to je bilo pri 25ih, po diplomi (eno leto sem izgubila zaradi prometne nesreče, ki je žal sovpadala z začetkom izpitnih rokov - pa še naslednje, ko so mi šraufe ven jemali - je bilo spet junija). Služba se je potem začela šele pri 26ih, ampak sem že prej uradno vedela, da je moja, tako da sem jo mirno počakala. Itak sem pa vmes študirala dalje, tako da nisem tistega leta izgubila. Večji problem bo čez kako leto in pol, ko mi poteče pogodba... Takrat bom pa na istem kot ve... Se slišimo takrat.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

jaz sem službo, ko sem pristala na zavodu iskala pol leta, da sem jo dobila in pristala sem na delo tudi na delovni čas, ki ni pisan družini - delam vse sobote in tudi nedelje.
in seveda druga stroka.

zdej v teh jesenskih mesecih se pojavi v Ljubljani - vsaj lani vem da je bilo sejem Kariera - šla sem od delodajalca do delodajalca in vem, da bi lahko dobila zaposlitev - res da za določen čas in za manj denarja, pa 60 km od doma v eno stran - nisem sprejela, sem še malo počakala in na srečo imam 10 min

ja na tem sejmu so tudi svetovalci, ki jim prošnjo lahko pokažeš in verjemite - dobila sem res veliko koristnih informacij.

srečno vsem, ki iščete zaposlitev - pomembno je, da se ne obupa