Izkušenj z Romi imam bolj malo, ker jih je v naših krajih skoraj ni ...Sem pa imela eno leto v skupini dva , ki v bistvu nista nič izstopala...pravzaprav sta mi pustila lepe spomine, ker sta bila zelo lepo vzgojena, očka je bil sila strog in je vsak dan vprašal , če sta bila pridna...še vedno vidim tiste njegove črne stroge oči, ko me je to vprašal...Spomnim se, da je šla mamica rodit tretjega otročka in je fanta zjutraj pripeljal očka v vrtec....Že na vratih se je opravičil, češ da sta fanta bolj na cigu migu oblečena, ker se on čisto nič na to ne spozna in je ves zmešan, ker je moral ženo sredi noči peljat rodit ..Sicer ne bi zgubljala besed o barvnih kombinacijah, ki sta jih imela otroka na sebi
, vendar sta bila čista od glave do pet...
Verjamem , da so lahko izkušnje glede Romov čisto drugačne če živiš z njimi in je zato težko realno gledati na situacijo...
Mene pa bolj pri vsem tem zanima druga zadeva...kako so lahko prišle do staršev informacije koliko Romskih otrok bo v posameznem razredu...Tu gre za varovanje osebnih podatkov in sem res presenečena, da se o tem javno razpravlja...Če so na šoli tako za luno, da so o tem obvestili starše bodočih prvošolcev, potem res ne vem, kdo je tu potreben posebne obravnave...S tem so si, če so podatke javno raztrobili, naredili dosti problemov, saj je verjetno zaradi slabih izkušenj z Romi marsikateri starš v podobni dilemi kot avtorica teme. Če pa gre tu le za govorice, je pa vprašanje, kako je v resnici s tem.
Verjamem, da je z Romskimi otroki ( starši) zaradi njihove kulture težje delati, vendar je to v končni fazi domena učiteljice in šole same.Nikakor ni to stvar staršev. Tudi pri našem ta malem so imeli zadnje tri leta v razredu pisano paleto...dva Albanca, ki nista znala skoraj nič Slovensko, v vsakem letu so dobili enega ponavljalca, enega avtista z lažjo motnjo, enega otročka z DSP zaradi ADHD, deklico z inzulinsko črpalko....učiteljici se je po moje pomalem fecljalo...pa so se vseeno čisto dovolj naučili...To je pa tudi vse kar me kot starša zadeva...