Lepo napisano, fajn, ampak jaz, če je spala pri meni, nisem spala nič ... in ni imela od mene čez dan nič, ker sem bila totalna cunja, pa še počasi sem postajala depresivna - pač, kronično pomanjkanje spanca .... Sem jo prav hitro navadila na svojo posteljico ... sicer v najini sobi ... in je bilo veliko bolje .... Ko je bila stara 7 mesecev, pa smo jo dali v svojo sobo, ker smo se med sabo motili - tamala in jaz imava ful rahel spanec. Ona se je takrat zbujala n-tič na noč, groza ... No, potem v sobici pa je noč kmalu prespala Tako da, posploševati ne moremo .... vsak po svoje vidi, pa tud vsak otrok je drugačen!

Ja, mi jo imamo od prihoda s porodnišnice v njeni sobici, dva dni sem spala v njeni sobi na kavču, pol pa šla nazaj v spalnico, pa vrata odprta pa rešeno. Je parkrat spala pri nama v postelji, ker se nama je pač luštalo cartat in spi precej slabše, se več zbuja, pa tudi naslednji dan je bila bolj tečna, tako da tega razen izjemoma ne prakticiramo več. tudi zjutraj, po jutranji flaški, če jo damo v njeno posteljico zaspi takoj nazaj, če jo vzameva k sebi, ponavadi sploh ne. Tako da, ne vem, boljše je enostavno če je v svoji sobi, cartamo pa se, ko smo budni, imamo vsi več od tega. 

mi smo ga meli od od rojstva v svoji sobi. Je blo blaaazno naporno prvo leto, ker se je non stop zbujal in sem morala vsakih 15 minut hodit k njemu, ma če sem ga nesla k sebi, je blo še slabše. Mi pa ni žal da smo ga tko navadli, ker zdej točno ve kje on nina in niti nima želje da bi hodil k nam, razen zjutraj pocrkljat. Tko da če bi mela še enega otroka, bi nardila isto.

Naša je bila do meseca in pol v spalnici v svoji posteljici, od meseca in pol naprej pa v svoji sobi (+ babyphone in senzor dihanja). In moram reči, da če bi vedela kako spremembo bo to prineslo, bi jo dala v svojo sobo že ob rojstvu. Prej nismo spali, ker smo se motili. Tamalo je motilo smrčanje mojega, jaz sem se zbudila ob njenem najmanjšem premiku itd. Smo se pa v postelji cartali zjutraj in tudi čez dan je imela tamala veliko več od mene, ker sem bila naspana.

< Sporočilo je popravil Otika -- 17.7.2011 19:18:48 >

Moja mala je pri 4 mesecih šla v svojo sobo. Pri dveh mesecih je spala 12 ur, in zakaj potem ne bi smela v svojo sobo. JAz sem imela veliko posteljo pri njej, če je kdaj bila bolna, sva spali tam. Otrok ima cartanja čez dan več kot dovolj, jaz pa imam pravico, da se ponoči naspim. Nikoli nisma mogle spat skupaj celo noč. Če je na postelji zaspala pri meni, sem jo spečo dala v kinderpet, ali pa jo pustila na postelji in jaz šla v spalnico. Zdaj, ko je stara 2 leti, mi reče, ko jo dam spat. Mami, lahko noč, idi k atiju, jaz grem ajat. In zaspi tudi v 5 minutah. Pa zato nimam slabe vesti. In ob vsakem joku grem k njej, nikoli je ne pustim jokat. Če pa že ne more zaspat, kar se redko kdaj zgodi, pa se vležem k njej.

Boš videla, kako bo pri tvojem otroku. Če se bo zbujala, jo imej pri sebi, tudi v postelji, če bosta lahko spali... (tudi ati seveda) če pa bo spala, pa ne vidim razloga, zakaj ne bi spala v svoji sobi.

mislim, da te stvari vidiš, ko prineseš bebo domov. naša je spala ko medved na zimskem spanju, tudi ko je pappa smrčal kot medved na zimskem spanju - boli jo, še zdaj ne šljivi smrčanja (za razliko od mene)
in je spala pri nama, ker mi je blo tako lažje za nahranit ponoči in načeloma je spala v svoji posteljici (ni marala bit v najini), torej smo spali ok. ampak verjetno bi se scenarij drugače odvil, če bi ona reagirala drugače, ne? tako da je treba otroka poslušat imho..

Mislim, da ni nekega splošnega določila kaj je boljše... NAJBOLJŠE je tisto, kar ugaja tvojemu otroku in seveda tudi tebi. Kaj je to, boš pa videla takrat, ko boš imela otročka dejansko doma.

Če ti bo mirno prespal noč, oz. ti ne bo "problem" vstati in iti v drugo sobo, ga tam podojiti, urediti in uspavati potem bo že tako dobro za vas da je v svoji sobi, kajne?
Če pa bo bolj "zahteven", se bo dojil večkrat na noč, oz. bo nekaj časa celo buden, bo veliko stokal, mogoče celo jokal bo pa najbrž lažje če bo pri tebi??
Tega ne boš vedela, dokler ne vidiš kakšen dejansko je tvoj otrok.

Pri nas je bilo tako, da je mala že od rojstva prespala skoraj celo noč- na začetku enkrat hranjenje ponoči, po 2. mesecu starosti pa je že prespala noč in tako je še danes (ima 13 mesecev). Komot bi jo imela v svoji sobici. Ampak ker sem veeeelik zaspanec in mi ne bi ugajalo, da bi ponoči morala vstajat in hodit naokoli, sem jo imela pri sebi. Spala je v svoji posteljici, katera je bila brez ene stranice, tako da sta se stikali njena posteljica in najina zakonska. Ko je ponoči hotla jesti, sem jo samo "potegnila" k sebi, ko je pojedla pa je šla nazaj v svojo posteljico.
Meni je bilo tako veliko lažje + obe sva bili bolj mirni.
Seveda, pa zdaj ko je že malo večja, spi v svoji sobici.
Tako, da tudi če si zdaj zamisliš, kako bo s spanjem in kje bo otroček spal, se bo mogoče takrat ko bo doma to čisto spremenilo. Mislim, da je vsak otrok samosvoj in se moraš tudi tako prilagoditi. Me pa smo si tudi različne, ne paše vsem isto.
Vsekakor je najbolj pomembno, da se boste vsi dobro počutili in kar se da dobro naspali. Kajti, moč in energijo si raje prihrani za čez dan!


< Sporočilo je popravil honey* -- 28.7.2011 8:53:17 >

Novorojenček in mati sta eno in ostajata 12 mesecev. Če je to ugotovil zakonodajalec (zato je nega otroka do 12 meseca starosti), ker so posledice ločitve od matere nepopravljive, kako to da o tem sprašujejo matere?

Mati naj sledi svojemu občutku in mu zaupa in naj ne naseda "nasvetom" babic, sosedov, tašč in moža.

Pozdrav!

Preberete si lahko članek zagovornice spanja v skupni postelji: http://www.ringaraja.net/clanek/otroci-in-starsi-spanje-v-isti-postelji--da-ali_4706.html

Zarečenega kruha se sigurno največ poje , zato je tudi moja pupa spala nekaj časa tudi med nama. Nisem (bila) zagovornica tega, ampak drugače ni šlo. Prvo leto sva se dojili in je spala v svoji posteljici v najini sobi, potem so se začele bolezni (ravno je ozdravela, čez 3 dni pa spet) in se je najraje pri nama pocartala, tako da se je kar preselila v najino posteljo. Tako smo najbolj mirno spali čeprav z veliko zbujanja. Naša je kot dojenček veliko polivala in bruhala med spanjem, zato bi bilo lahko zelo slabo, če bi bila recimo v svoji sobi.
Sedaj smo se preselili in je dobila svojo, čisto tapravo veliko posteljo. Sicer je postelja v najini sobi, ker nimamo tolk velikega stanovanja, da bi lahko bila v svoji- edino, če bi jo dali v dnevno, ma to se mi pa ne zdi. Tako mi najbolj odgovarja, večeri in jutra so pa še vedno najlepši!

Še to: jaz bi rekla, da je nekje po 4. letu pa že skoraj "nujno", da gre vsaj v svojo posteljo... da ne bo v 1. razredu pripovedoval svojim sošolcem, da še vedno spi z mamico. moje mnenje

Very good point!



_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Se zelo strinjam! Dobro počutje vseh (ali pa vsaj optimalno) pa ali to pomeni skupno spanje ali ločeno ali celo svoja sobica, to sploh ni pomembno!


_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Povdarek na slovenski zakonodajalec...(in še par ostalih)
Drugače pa, če otrok spi celo noč, a potem je res takooooooooo nujno, da je otrok prlepljen na mamo (a ni dovolj, da je podnevi z njim?)

< Sporočilo je popravil picola1 -- 30.7.2011 22:20:38 >

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Glede na to, bi lahko ukinili tudi prisotnost mame čez noč, na pediatriji - saj itak spijo, a ne.

Ja to pa ni isto ... je pa malo razlika, če se otroček ponoči zbudi in je v svoji sobici, mamica pa v sosednji sobi, ali pa če je v bolniški sobi, mamica pa kilometre stran ... a ni?

Tudi slovenski zakonodajalec je že prišel do spoznanja, da ni nujno, da sta samo otrok in mati eno 12 mesecev , čeprav so po tvoje "posledice ločitve od matere nepopravljive" Prosim, razsvetli me, kakšne hude travme lahko pričakujem pri svojih otrocih, za katere je v času dopusta za nego in varstvo enakovredno skrbel njihov oče (sva si ga namreč vsakodnevno delila)?

Sicer pa tako kot so že zgoraj napisale - enim zelo paše bližina, drugi pa veliko mirneje spijo v svoji postelji. Ravno tako nekaterim otrokom nekaj časa spanje pri starših prija, čez nekaj časa pa vidiš, da ne več (ali obratno). To res vidiš šele, ko je otrok tu in potem ubereš tisto varianto, ki je otroku in tudi tebi ok. Ker kaj ti pomaga, da je otrok vedno ob tebi (ker je to sedaj najbolj naravno), ti pa si čisto adijo - neprespan in živčen. Ima otrok res še hude koristi od tega? Najbrž ne ravno, a? Če otrok lepo spi v svoji postelji, v svoji sobi - ja, kje je že problem? Aja, v nepopravljivih posledicah, saj res....

Roberta, se strinjam s tabo in zelo lepo si napisala!

Od prvega dne iz porodnišnice spi v svoji sobi in svoji postelji, Isto je, ko gremo kam na dopust. Vsak ima svoj pogled na to. Primerjava z živalmi je pa čisto mimo. Halo, če bi pustile živali mladiče same bi jih pojedel kak njihov sovražnik, zato iz golega razloga za preživetje so non stop skupaj. Pa tud nimajo ravno gretja,...Ljudožercev je pa bolj malo .
Pri skoraj 14. mesec staremu sinu ne opažam, da bi bil žrtev kakšnih travm, da bi bil v stiski,... Ravno nasprotno je zadovoljen malček, ki se rad crklja,...

Tu ni univerzalnega recepta, kot pri ostalih stvareh povezanih z otroci. Sami se morajo odločiti starši in nositi posledice odločitev. Če pa ravnamo prav, se bo pa pokazalo, ko bo konec pubertete

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

no, še ena, ki je bila v nosečnosti strašno pametna kako bo njen otrok spal v svoji sobi jaaaaa in do 9.meseca sinove starosti je tudi tako bilo...sem se vstajala, pa ga na kavču dojila, pa ker je bruhal hodila neprestano gledat, če je vse ok...skratka sem se trudila kolikor se je dalo...no sem imela srečo, ker je dokaj lepo spal...že od 3.mesecev je jedela samo 1x na noč. Potem pa se je zgodila bolnica in preiskave...od takrat pa do danes, ko je star 17 mesecev spi pri nama v postelji. V bistvu je tako, da zaspi pri nama, potem pa ga poskušava dati v njegovo posteljico v njegovi sobi ... in včasih uspe, da spi do jutra tam, včasih pa ga niti odloživa ne v njegovo posteljico, pa že joka. Priznam, da se bolje naspim, ko spi v svoji posteljici, ampak na silo ga ne mislim dajat v njegovo sobo.

Jaz mislim, da je to od otroka odvisno, tako kot pravijo nekatere že pred menoj. Vsekakor pa sem mnenja, da če otrok lepo spi, ni potrebe da je ravno v postelji zraven staršev. Nič ne bo narobe z otrokom.

Midva sva imela prvega in sedaj imava tudi drugega v spalnici pri sebi v postelji. Razlog: nočno dojenje, dajanje dude nazaj v usta, lažje miriti, ko rastejo zobki in se na noč večkrat zbudi, uspavanje je lažje, ker se lahko uležeš poleg. Je pa problem, ko se enkrat navadi spati pri tebi, da ga težko spraviš v drugo sobo.

Pri mojih otrocih (vsaj zaenkrat) je to precej nemogoče - zbujali sta se obe precej pogosto, pa še dojila sem in tudi jaz ne spim dobro prve mesece, ker se ves čas zbujam in ugotavljam, a otrok še diha, a je vse ok... Tako da pri nas sta večino časa spali kar z nama (v isti postelji, sicer pa v svoji košarici, ob najini posteljici. Sta obe bolj drobčkani, tako da sta večjo posteljico rabili šele pozno (v drugo sobo sta šli s 7 in 8 meseci, ja vem, ful pozno). Tudi na morju, kjer sta bili v drugi sobi, se je na koncu končalo tako, da sem potem pol noči jaz spala pri njej v veliki postelji z ograjico.

Meni se zdi lažje, če je otrok zraven - predvsem za otroka, pa tudi za starša. Otroci so bolj mirni, še zdaj, če ima katera slabe sanje, če pridem zraven in rečem "nič ni hudega, mami je tu" in ju pobožam, se čisto umirita.

Da bi na vsake pol ure ali uro (na kolikor sta se hranili oz. želeli najino pozornost) vstajala in hodila v drugo sobo? Sva bila že tako dovolj zmatrana . Tako da očitno res odvisno od otroka. Moji nista bili taki, da bi se to dalo.

Sva pa včasih tadrugo počasi in previdno z zibko vred (imava pleteno košaro, ni težka) odnesla v sobo k starejši, da sva imela mir, kadar sva ga hotela imet. Potem sva jo pa prinesla nazaj, hehe. Pri Ronji to ni bilo potrebno, ker sva midva lahko šla v drugo sobo (sicer ni postelje, ampak saj je ne rabiš), ko pa se je Lejla rodila, nisva imela kam it, v vsaki sobi je ena spala in nama sta ostali kuhinja (ki ima krasen razgled iz drugih balkonov;) in kopalnica (mini), zato sva jo čez nekaj časa začela odnašat in prinašat.

Kar se razvajanja tiče: vsak ima svojo lestvico - midva ju glede tega kar cartava - še zdaj zaspita pri navadno meni, včasih tudi očiju, tako da se stiskamo, prej preberemo pravljico, potem ugasnemo luč, zapojem kako pesmico in potem sem z njima, dokler ne zaspita. Potem jaz vstanem, oči pa ju prestavi v njuni posteljici - ja, vem, kompliciramo . Ker zdaj ne rabita več tako dolgo za zaspat, mi to ni problem in ker je to naš čas, se mi ne zdi nič narobe, če ga imamo. Vem pa, da bi ju lahko navadila zaspat sami (4 leta in 2,5 let), samo bi na začetku gotovo dlje trajalo. In dokler očiju ni problem nosit otrok v drugo sobo, pač imamo, kot hočemo.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Haha, jaz sem v nosečnosti z Ronjo brala knjigo spi dete spi in bila prepričana, kako bom dete pri 6 mesecih navadila, da bo spalo celo noč - pa ja ne bova do ne vem kdaj vstajala zanjo? Hehehe, kaj naj rečem: Ronja je prespala noč nekje pri 2 letih, pa še to niti približno ne vsako. Nikoli je nisva pustila jokat in še zdaj če katera zacmiha, letiva tja .
Moj brat je skoz govoril, da bogi moji otroci, ker bom taka stroga mama... Zdaj pa pravi, da sem čist preveč softy .

PS: kadar je katera bolana, še vedno spita z nama. Prav tako prideta zjutraj obe v najino posteljo in smo vsi 4je na 120cm široki postelji . Ne vem, kako bo to od januarja dalje... No, saj zdaj že kar pridno spita, samo zbujata se še vedno zgodaj (nimam pojma, po kom imata to - nihče od naju, bratov, sestr,... ni ravno zgodnji...)


< Sporočilo je popravil ronja -- 22.8.2011 10:21:28 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/