....ni mi jasno kako funkcionirajo njihovi možgani!!!! RES MI NI JASNO!!!! Pri nama je že od nekdaj problem da moj soprog ne zna povedati, sporočiti da bo iz službe zamudil.
In danes mi je dvignilo pritisk do....se slišiva po koncu službe kateri gre v rtgovino. V trgovino naj bi šel mož jaz pa bi pripravila kosilo. In kosilo pripravljeno in ga z malim čakava, čakava...in njega od nikoder. Greva midva jest. In spet čakava...pa mine ena ura, pa minejo dve uri...in ga pokličem. Se mi ne oglasi. Čez nekaj časa pa pokliče nazaj, da je oče zbolel in ga moral peljati k zdravniku. Ne vem...ali ni vse skupaj vredno toliko da bi poklical in povedal da ne bo in zakaj ga ne bo???? Ker sem bila slabe volje...sem jaz tista ki kompliciram, terčnarim?????Jaz ne bi mogla biti nekje in boli me k...če nekoga skrbi zame...NIMAM SRCA da bi nekoga ki mi nekaj pomeni pustila čakati v skrbeh.
Mogoče sem preobčutljiva, ampak....

moj je isti. in imo ga ne bom spremenila. lahko mu sicer težim do nezavesti, haska ni...rešitev? če jo najdeš, povej.

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

ne moreš razumeti.
jaz ne čakam več, ampak kar jem. se bo že primajal...

V takelem odnosu med starši sem jaz gor zrasla in mi je bilo grozno gledat mamo, ki se je žalostila, sekirala, jezila, prosila...nič ni pomagalo...Verjetno je res, da če človek tega nima v sebi, mu tudi s kladivom ne boš tega vcepil ...

Mja, potem je samo od tebe odvisno kok se sekiraš oz. noriš zaradi tega. men sicer še kdaj odpihne pokrov (ko sem ga par tednov nazaj ko blesova nekje čakala eno uro), ampak sicer pa... škoda živcev, res.


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Ja saj je res škoda živcev, ampak...ampak ker me skrbi da se mu ni kaj zgodilo in ne morem preko tega. NE GRE!!! Saj si rečem da saj ni vredno se jeziti, ampak....če ti nekaj pomeni, potem...

_____________________________

[img]http://lb1f.lilypie.com/hVkrp2.png[/img]

ja, mi je znano to  Rešitev? Jaz sem to rešila tako, da sem parkrat naredila točno tako kot je on meni, torej sem ga pustila čakati...doooolgoo in ko je skapiral, da to ni fajn je nehal s takšnim obnašanjem. Je pa res, da sva imela okol tega res že veliko debat in kreganj, ampak potem je okusil na svoji koži in že več kot leto dninimava problemov glede teh zadev. Poskusi ga enkrat tako "nategnat" kot je on tebe, upam, da ga potem obrneš.

V branje predlagam dve knjigi:
- Brizendine, Louann (2010): Moški možgani
- Brizendine, Louann (2009): Ženski možgani

Iz biološkega zornega kota (ki pa sevedca ni edini!) avtorica res fajn predstavi razlike med spoloma in je potem precej lažje razumet tako nas (ženske) kot naše boljše polovice (moške)

Podpis- edino to pomaga takim tičem .


< Sporočilo je popravil Rožica I -- 7.6.2011 20:38:23 >

_____________________________

ROŽICA

No, še moje skromno mnenje...
Najbrž je v vsej tej zgodovini tudi že poklical in povedal, da bo zamudil, ker mora nujno še tja in tja in tja... In si ga mogoče takrat tudi napizdila, ker "sta se pa ja zmenil", da bo takrat in takrat doma... In sedaj si mogoče misli, da nima smisla klicat, ker ga boš itak napizdila, pa je čisto vseeno al prec že po telefonu, pa potem še doma, al pa pač samo doma - enkrat manj, ne ;)
Ne obtožujem te, da ne bo pomote... Ni nujno, da si ti taka, poznam pa mnogo takih primerov...
Moj je bil včasih tudi tak. Pa sem mu vsakič ko je to naredil lepo, mirno povedala, zakaj bi mi bilo ljubše, če bi mi sporočil, da pride kasneje. In ne boste verjele, se je splačalo, ker zdaj me (skoraj) vsakič pokliče :)
Lp

Jaz teh težav z mojim sicer nimam, ampak če bi jih imela bi zagotovo naredila tako, kot so ti že predlagale: vrneš milo za drago. Sem že pri kakšni drugi stvari, ki me je motila, naredila točno to in je edino to delovalo (besede očitno ne?!). Pa seveda pozitivna motivacija: ko te BO poklical, naredi iz tega cel cirkus in ga cel dan hvali. Tudi to fajn deluje pri moških.

js dobim živčnega, če bi tko delala. prejšnega sem iz tega razloga nanogirala. js sem ful točna oseba in res ne pustim nikogar nikjer nikoli čakat, če vem da bom zamudila pa sam 10 min pokličem. tako, da mi to res ni jasno kako lahko en to dela. kukr da je nek bog, k ga vsi čakat morjo? kukr da mam js pa cajt doma sedet in ga dve uri čakat in si ne morm nuč splanirat za kam it kaj nardit kar kol. js tega enostavno ne toleriram.

Ampak kako je to zanimivo: ženske vedno razmišljamo kaj je v moških glavah, zakaj se obnašajo tako kot se, kako jim dopovedati to ali ono stvar,... Če bi moški samo pol toliko razmišljali o nas, mislim, da bi bil svet veliko lepši in lažji in manj živčen. Toliko 

Tudi jaz mislim, da imaš le dve možnosti:
1) vrniti mu milo za drago, kot so že druge predlagale ali
2) ga poklicati 5 min po tistem, ko bi moral biti doma. Ker ga načeloma ne moreš spremeniti, ukrepaj sama. Da se ne boš obremenjevala, preveri, če je že na poti. Če ni, se najej(ta) in pojdita po svojih opravkih. Njemu pa pustiš hrano v loncih. Druge ni.

_____________________________

Če imaš 3 sončke, dan ni nikoli oblačen :-)))

Ni problem to da te ne pokliče. To je še najmanj. Sploh če je pri starših in jih mora peljat v bolnico je verjetno imel kaj drugega v glavi kot obveščanje.

Problem je v tem, da v tem "ne pokliče" bereš neko drugo sporočilo, ki pa te res razjezi. Če bi npr. rekla da je čustvo, ki ga ob tem doživljaš npr. "nespoštovanje" potem azmisli, kje v tvojem življenju si že čutila točno takšno "nespoštovanje". Ali pa "zavrnitev". Ali pa "zanemarjeno".

In to bo pravi odgovor, zakaj tebe to tako razjezi - da ne moreš preko. Ampak to ti ne dela tvoj mož, le njegova dejanja te spomnejo na tisto situacijo v tvoji mladosti. Tebe boli in jezi ta bolečina iz mladosti.

Ja, res je normalno da se pokliče in pove, ampak ....  to ni razlog za jezo ali "ne morem preko", ali "sem pustila prejšnjega".

< Sporočilo je popravil tehnofil -- 8.6.2011 14:25:15 >

Joj, tehnofil, ti vedno iščeš neke razloge v mladosti. Pa ni vedno tako. Jaz sem imela krasno otroštvo in mladost in ravno zato, ker tega nisem bila navajena, da me recimo partner ne bi poklical, bi me to grozno prizadelo. Mi smo si doma vedno povedali kdaj je kje kdo. Vedno smo si sporočili, če katerega ne bo pravi čas domov, še dandanes sem navajena, da mojo mamo čist vsak dan pokličem, pa če imam kaj za povedat ali ne - lih toliko, da se slišimo. Moj ata in mama sta si vedno sporočila, če bo kateri zamujal. Vedno smo se tudi o vsem pogovorili itd...
Potem pa sem imela enega fanta, ki je recimo rekel, da zvečer pride, da se vidiva, potem pa ga kar ni bilo. In se ni javil na telefon... cel večer ne... potem naslednji dan ne... Umirala sem od skrbi in jeze hkrati, da se mu ni kaj zgodilo. Ker česa takega res nisem bila navajena iz svoje družine. Ravno taki izpadi iz njegove strani so bili razlog, da je hitro postal moj bivši.

Jaz vidim to kot pomanjkanje spoštovanja do partnerja.
In tega se z moledovanjem in najedanjem ne da spremeniti.

Podpis Peggy...

Ja tudi jaz mislim tako...in zaradi tega me jezi, da mu vse skupaj pomeni tako malo, da...samo minuto bi bilo treba da bi sporočil, kaj se dogaja. Jaz bi bila mirna, on pa...pokazal bi spoštovanje, odgovornost do mojih čustev. Da bi pa nejedala...uh to sem se pa v življenju že naučila, da nima smisla, ker ima samo kontra učinek.

Ta moja jeza pa nima korenin v otroštvu, mladosti, ker...tega pri svojih starših nisem poznala. In vsi trije smo tudi tako vzgojeni da...vedno če pride kaj vmes, sporočimo kje smo in kdaj pridemo. Težav nismo povzročali niti v pubrteti, tako da...ni mi jasno kako moški pri 40 in + ni toliko zrel, odgovoren, da bi bil sposoben poskrbeti za to da njegovo ženo ne skrbi po nepotrebnem?!? In na koncu tudi toliko fer da bi priznal da je pač naredil napako, ampak ne...jaz sem tista ki kompliciram!?!

gres za pol ure na sprehod.. in te ni, in ni.., in ni..., in ni.... in se pojavis pozno zvecer z ljubkim nasmehom, da je sorodnica zbolela pa si ji malo pomagala.....
Verjetnost je, da ko bo sam dozivel, da bo dojel....

< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 8.6.2011 22:02:17 >

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Prehitro sme pisala, je bilo ze napisano :)))))))


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

 se strinjam.. tudi pri nas je bila navada da sem vedno sporočila kje sem in kdaj pridem in se tega držala. Iz preprostega razloga: zaradi skrbi!
Pri mojem pa je samo enkrat prišlo do tega, da ni poklical ko je zamujal in ko je prišel domov sem bila barve stene... čisto bleda... tako me je skrbelo ker je prej vedno poklical - glede na poklic, da je 24ur/dan na cesti pa pričakuješ najslabše. Takrat nisem nič težačila ker sem bila tako vesela da je vse ok... samo imam to srečo, da me spoštuje in da tega ne naredi nikoli več. Tako da vedno pokliče. Sploh ker se zaveda, da je svoji mami že enkrat naredil obupne skrbi - ko je sredi noči prišlo do hude nesreče in ko so ji policaji sporočili kaj in kako je z njim.

Se pa tudi strinjam, da je to, da partner ne pove, da bo zamudil - povezano z nespoštovanjem. Ker po mojem mnenju, mu je popolnoma vseeno za skrbi, ki jih s tem povzroča svoji partnerici (ali obratno)...Saj se naredi, da pride do izrednega primera in tisti moment težko sporočiš da zamujaš, ampak se 100% najde čas čim prej, da to lahko narediš.

Joj, pri nas imam pa jaz očitno moške možgane:).
Jaz sem se pa komaj navadila, da me moj obvešča za vsako minuto kje je, kaj dela, kdaj pride. Na poti domov vedno kliče, da se že pelje, da je tu in tu. Če gre v trgovino, me kliče iz trgovine. POkliče med malico...  Prav smešno mi je bilo, zakaj me kar naprej kliče, če se lahko doma pogovarjava, ko pride. Je pa res, da po naravi nisem paničar in ne razmišlam o nesrečah. No, me skrbi, da se ne bi kdaj kaj zgodilo, ampak tako na splošno, ne razmišljam tega vsak dan....
In ko jaz grem, se mi prav tako ne da tega počet. Včasih rečem npr., da grem v trgovino po to in to, pa saj veste kako se hitro zavleče, greš ša malo to pogledat, pa malo ono, pa koga srečaš... In mi je že tečno, če me vpraša kdaj pridem. Ker potem nikoli ni točno takrat. Ali pač rečem, da letim samo do mame po nekaj, pa vmes včasih še čvekava, prav ne da se mi klicat, da sem se malo zagovorila, da pa še ne bom takoj. Prav na živce mi gredo na trenutke ti mobiteli pa neke časovnice, kadar to ni nujno potrebno. :)
No, je pa pri mojemu zanimivo to, da ko grem pa s kolegicami kdaj zvečer ven (trikrat na leto), pa me nikoli ne pokliče, četudi zagreznemo do petih zjutraj (pa sam ne hodi ven pratično nikoli). Vsaj trikrat na leto rešena telefonov:):)