Če bo sreča, bom imela enega... Čeprav imam že od nekdaj v glavi dva - mogoče zato, ker jih ima večina dva in v sorodstvu so vsi po dva, no, razen pri mojem jih je pet in ima od tega samo ena sestra enega otroka. Finančno mi je čisto vseeno - dejansko imam občutek, da ko se mi posreči, bom imela že kredite za nepremičnino odplačane... Z bratom sva dva in nikoli nisem pomislila na kako premoženje od staršev, vse bo dobil moj brat, pa hvala bogu... Svoje sem si že ustvarila, enako pa mislim vzgojit otroke. Plačano bodo dobili samo šolanje in osnovne stvari. Me moti, da je večian otrok danes veliko preveč razvajenih in posledično precej egoističnih.

Kaj pa vem... Večkrat mi je žal, da Zare nisem imela kakih 5 let prej in bi potem zihr imela še kakega, tako sem pa zdaj malo prestara za te fore.. pa nekako se mi ne da več. Imela bi zdaj samo v primeru, da takoj dobim dojenca v roke. Nič dohtarjev, nič spikanja, nič drmanja, nič vtikanja rok v vse odprtine v telesu...

< Sporočilo je popravil ZARA -- 16.6.2011 8:48:10 >

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Pri meni osebno je to kar zavestno. Vedno sem govorila, da bom imela dva otroka, če bo le dano. In HB je bil tudi mož takega mnenja. Čeprav on včasih malo podraži, da kaj če bi še enega. Ampak to je bolj v šali kot zares.
Zdaj nam je idealno, vse.... Tako da....,mislim, da vsak zase najbolj ve.

Če je tvoje vprašanje zgolj kot anketa ok, če pa bi rada pri sebi rešila kako vprašanje pa dvomim, da ti bodo ti odgovori kaj pomagali

Imam enega,
bi pa rada imela še , pomožnosti dvojčka (rešiš  naekrat hahaha)
..... vendar,

1. strah pred porodom,
2. nesodelovanje partnerja pri vsakodnevnih obveznosti- razporejanje del
3. strah pred izgubo neodvisnosti - služba

........ me prepričuje nasprotno

Preden sem dobila mojega škratka (star je 15 mesecev), sem imela zmeraj v glavi tri otroke. No, zdaj nisem več tega mnenja. Bi jih imela ja, če nebi imela finančnih težav, če bi imela svoje stanovanje in še bi lahko naštevala. Z razliko od nekaterih tukaj mene ne skrbi porod, ker se da preživet, ampak vse kar pride potem. Naš tamal je zahteven otrok že od rojstva. Sva imela probleme z dojenjem, krči do 3. meseca in posledično nič spanja ne podnevi ne ponoči, vsak zobek ki je hotel ven je bil zanj in zame prava kalvarija v obliki ne-spanja, kričanja non stop, brcanja, togote, in to se ni končalo niti sedaj pri 15. mesecih. Pa še nekaj je, kar me mori. Končno dobim službo, grem delat, tamal v vrtec, jaz pa že 4 mesece skoraj vseskozi z njim doma ker je non stop bolan, 4x sva bila že v bolnici, iz službe me bodo lih kar vrgli zarad tega...skratka nič fino ni, in ob vsem tem, so mi sanje o dveh otrocih ali pač treh izpuhtele v nebo. Verjetno bi bilo vse skupaj bolj znosno, če nebi imela problemov še z moževimi starši, ker nama delajo take frke, se posledično kregava še midva in ne, z njim si zaenkrat ne predstavljam sploh še kakega otroka imet. Pa imam sama še brata in sestro, s katerima se super razumemo, z sestro sva najboljši prijateljici, super mi je bilo v otroštvu, ko smo se skupaj igrali, seveda kdaj skregali, ampak na splošno ni bilo nikoli dolgčas. Tako da, v primeru da greva na svoje, stran iz te bajte, od ljudi ki nama pijejo kri, in v primeru da nama priteče vsaj malo več denarja konec meseca, potem sem za še enega-drugače ne.


< Sporočilo je popravil nosecka26 -- 2.7.2011 9:36:06 >

Jaz imam enega sinčka in si ful želim še enega, pa moj ni za....

Mogoče ga bom kdaj uspela prepričati

Julija08 

_____________________________

06.01.2008 se nama je rodila princeska Neja!

nosecka26 

_____________________________

06.01.2008 se nama je rodila princeska Neja!

Mi pa imamo enega že najstnika, drugi/druga ni hotela priti veliko časa ko pa smo najmanj mislili sta nastala v pol leta razlike dva a žal nam ni bilo usojeno da bi ostala z nama in sta odšla med . Prvi je odšel pri 6 tednih, drugi pa 12 teden.
Ginekolog je rekel, da malo so kriva tudi leta, nisem tako mlada. Vseeno pa se tolažim, da sem oz. imam 3 otroke.
Tastarejšega ob meni mlajša dva pa med in pazijo na starejšega brata, ki si ju je neizmerno želel. Včasih pravim da to kar se nam dogaja nas krepi in nam odpre neke nove poti.

js jih nisem ŠE načtovala in sem dobila dva na 1x. Dve dvojčici stari dve leti.... mislim,da je blagajna zakjlučena


_____________________________

*** Live life with no regrets, it's to short to wine for past, live for now, and don't look back! NEWER!!!! ***

Jaz imam dva dveletnika. Ni mi še do tretjega otroka.

Mi bi imeli še drugega, pa vendar nekam odlašamo  s tem...niti ni nobenega pravega razloga zakaj. Zdaj ko je pupa že malo zrastla in ko pomislim spet na nosečnost, pa porod, pa plenice, pa mleko... hehe bo treba malo manj razmišljat

Jaz sem tudi par mesecev po porodu bila prepričana, da bo tamala edinka, je bila tudi zelo zahteven dojenček. Potem pa .... kaj pa vem, stvari so se spremenile. Tamala je zrasla, z mojim sva se pogovarjala in strinjala za še enega ... službo imam za nedoločen čas, pa mi delo ne odgovarja (beri - prerazporeditev po prihodu s porodniške), tako da ... smo delali na drugem in evo, zdaj čakam 1. pregled  Sem pa sama edinka, mi ni bilo nikoli hudega, tako da mi ne bi bilo čudno, če bi bla tamala tud edinka ... Ampak kaj pa vem, se mi zdi, da če bomo 4, bomo pa res čist ta prava familija. Ja, zdaj si zelo želim še enega! Bi me mogli vprašat 1 leto nazaj, hahahaha.
Pa še to ... tamala je zdaj 17 mesecev in še nimava take svobode, zato sva se kar takoj odločila za še enega, dokler sva še v tem notri. Pomoje, da ko ratajo pa bolj samostojni, se ti pa potem res ne da spet jovo na novo ....
Sicer pa, vsak po svoje ....

Trenutno imava 1 pupo, ko bo oktobra stara 3 leta. Lansko leto sem zopet skočila med knjige (neporavnani računi od prej ) ter si zadala cilj, da dokončam faks in šele potem lahko imava še enega otročiča. Se pravi, da še dve leti ne bo nič. Sicer mi je malo žal, ker bo razlika med njima 5let, kar mi je veliko...
Do pred par meseci sploh nisem pomislila, da bi takoj imela še enega, ker je enostavno bilo prenaporno, spale nisva 1,5 leta, kar nekajkrat sva bile po bolnicah, v zadnjem letu stalni bronhitisi, dihalne stiske, ipd...Jaz recimo nisem mnenja, da "ker smo že v tem" (plenice, dojenčki, ipd.) pa dajmo še enega. Kljub otroku imam še vedno svoje življenje in ne želim, da niti zadihat ne morem nekaj let... imeli ga bomo, ko si ga bomo zares (za)želeli.

Jaz sem si pa vedno želela dva. Tudi sama sem imela brata in sva se imela super-prava zaveznika. Pa tudi fino se mi zdi, da sta dva - vidim, da mulček ful družbo pogreša. Tako da, če bo vse po sreči, se nam februarja pridruži nov član, enkrat vmes se je nažalost ponesrečilo. Sem pa jst tut nekako mnenja, da se je bolje rešit tečnih stvari v enem kosu. Mi še vedno ne spimo vedno celo noč (mali ima dobri dve leti) in res ne bi rada, da ravno začnemo spat, pol pa jovo na novo...pa da bomo kmalu malo bolj svobodni (kot družina in midva kot par/posameznika). 

Zaradi tega, ker sem sama za vse. Družino imam 2500 daleč,mož dela 10 ur na dan, nimava sorodnikov in sem izčrpana. Naš dveletnik je ZELO zahteven otrok in že 27 mesecev ne spim več kot 4 ur na dan Se ne spomnim,kdaj je bilo zadnič, ki sem šla v kino,na kavo, na večerjo itd. Si ne predstavljam, kako bi bilo življenje, če bi spet zanosila, saj je včasih prava muka biti sama! Živimo v garsonjeri, brez prostora, otrok doma, skoz bolan... Zato bom poskrbela, da bomo samo trije v stanovanju