No liliana, ker si mene ravno citirala...ne vem, kaj ima pri tem zaupanje? Pač moj gospodinjskih del NE opravlja, zato pa še zdaleč ne spada pod lene.
Ne vem, a vse merite pridnost partnerja s stopnjo udeležbe pri gospodinjstvu? Meni se zdi skrajno bedasto govoriti partnerju naredi to in ono, naredim sama. On ima drugo delo (ne dela samo 3 ure na dan, ostalo kavč- kot sem že prej napisala, s tem se ne bi strinjala).

Že prej sem napisala, da se iz teh gospodinjskih del dela cela znanost......kot da bi vodenje gospodinjstva zahtevalo vsakodnevno mukotrpno 8 urno delo......  

In meni osebno se zdi neumno meriti pridnost partnerja na ta način kolikokrat na teden pomije posodo in posesa stanovanje ali celo na ta način, da je pa še bolj priden, če se sam spomni in to stori.......saj partner ni pudlica, da bi mu morale ploskati in se hvaliti z njim kako je priden, kako smo ga vzgojile, naučile, preparirale, da pomaga nam oz. dela namesto nas......v partnerskem odnosu nam je enakovreden in ga je potrebno tako tudi obravnavati........

Zaupanje pa je velik faktor tudi pri gospodinjskih delih.....ker ženske smo še vedno mnenja, da je gospodinjstvo naša, ženska domena......da le me vemo, kdaj je potrebno pomiti tla, kdaj je potrebno pomiti posodo, da ne govorim o načinu opravljanja gospodinjskih del.....če ni narejeno "na ženski način" itak ni dobro......zato bi moral partner to delati takrat in tako kot me hočemo...

In potem moža najprej nahrulimo kaka lenoba je, ker po nedeljskem kosilu ni takoj pospravil mize ampak je šel najprej k računalniku prečekirat maile ali rezultate nogometne tekme.......potem ko se med prepirom spravi pospravljat mizo, ga pa spet nahrulimo, če je neumen, da ne vidi, da je koš za smeti že poln in da naj tega najprej izprazni, preden gre pomivat posodo......kako naj ima človek v takem veselje do dela?....

če se pa kljub našemu prvotnem hruljenju ne spravi od računalnika pa se v besu in ob glasnem loputanju vrat, posode in še česa, spravimo same to delat in za kazen cel popoldan ne govorimo z njim, seveda smo spet žrtev.......ali pa zgolj opravimo same in mu sploh ne damo možnosti, da bi delo sam opravil, mogoče malo pozneje, na koncu pa bi ga po vsej verjetnosi opravil.......samo kaj, ko ga mora takrat, ko me precenimo, da ga mora.......

Točno , nikakor se ne sme omejevati gospodinjsih opravil samo s kuhanjem, pranjem, čiščenjem....
..vendar, kdo si pri majnem otroku privošči sobotno in nedeljsko spanje do poldne, ter še cel polodanski počitek na kavču, ker si preveč utrujen zaradi spanja? kdo si lahko privošči vsako dnevno 4 urno ždenje na kavču pred televozorjem in nato še 4 urno srfanje ??,

Lenoba, depresiven človek, luzer?

Tisti, ki si je že pred prihodom majhnega otroka privoščil vse to........