Sej sem že včeri povedala da sem bila malo slabše volje

Tisto, da jo vprašam kaj bo jedla, je blo pa mišljeno bolj tko, da jo vprašam ČE bo jedla in ji ponudim KAJ lahko dobi- seveda to ne pomeni da jemo samo sladoled in špagete. (no, res sicer da so testenine zelo pogosto na jedilniku, ker jih obožuje) Če ji nič od ponujenega ni všeč - čeprav vem, da to ponavadi mara - potem očitno ni lačna. Tudi jaz sem se celo leto sekirala, pa sem se nehala. Nasploh se mi zdi da nam je vsem v družini najbolj koristilo to, da smo se končno nehali toliko ukvarjati z vsakim hčerkinim obrokom; prej smo namreč delali cel halo iz vsakega grižljaja in se obremenjevali zakaj noče, kdaj bo jedla, kdaj bo bolj lačna, koliko se mora zrediti, kaj bi morala jesti, kaj naj ji še probam skuhat...itd. Res, nima smisla. Nazadnje lahko s tako pretirano skrbjo in sekiranjem še bolj škodiš, saj otrok začne dojemat kot da je vsak obrok en problematičen dogodek. To pa zagotovo ni dobro.

Strinjam se pa z vsemi naslednjimi posti... ne se tolk sekirat in silit otrok jesti, ker sami že vejo kdaj so lačni, sploh pa jih ne pitat.

Tudi moja ni ravno neki jedec, pa je po teži in velikosti kar napredna.
Dokler ni šla pri 11 v vrtec ni jedla skoraj nič. Ni hotela niti probat. Pa smo jo na silo itd itd. Potem sem se pa začela zavedat, da bom s tem naredila samo škodo. In sem nehala. Začela je hitro govorit, tako da je povedala, če je bila lačna,... Zajtrk, kosilo in večerja se ve kdaj je, za kaj vmesnega pa pove. In sploh sem se nehala obremenjevat s točno uro obrokov. In nehala sem kuhat posebej za njo, ko mi je enkrat pokazala na krožnik, in rekla to bi.. mela sem rižoto ona pa samo meso. ZDaj pač je, če je... če ne je ne silim.
Nehaj se obremenjevat s tem, čeprav vem, da ni prijetno...
mogoče poskusi s kakim pikovit sirupom, čeprav mislim, da ni potrebe. v koliko je otrok zdrav in mu nič ne manjka.

Moje mnenje: ne silit hrane, ne silit zelenjave če otrok tega ne mara, bo že jedel ko bo hotel. meni je rekla moja mama da sem eno leto živela samo od evrokrema, nikoli nisem bila presuha ali predebela. pri kosilu so mi dali kar se mi je zdelo od skuhanega in ne kar bi mogla jesti, ker če so mi silili pa še tistega nisem jedla. ko sem šla v šolo sem jedla praktično vse in za svoja leta dovolj. pri nas je mama pač kupila čokolado enkrat do dvakrat na teden in takrat smo si jo razdelile (imam še starejšo sestro) in jo takoj pojedle. tako ni bilo prepirov in nobena ni vpila da bi piškot ker jih pač ni bilo.
je pa res da sem bila zahteven otrok in mi je mama zaradi ljubega miru veliko popuščala, oče pa je bil stalno v službi tako da pri meni ni imeu besede ga sploh nisem vpoštevala

Se strinjam. Očitno ne potrebuje velikih količin hrane. Zara je bila pri 2-3 letih sposobna cel dan pojest ene 10 žlic hrane, pila je pa veliko.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).