Jaz sem prišla proti jutru v porodno in mi hrana ni padla na pamet. So mi pa kljub temu dali flašo, ker so vedeli da sem že od 1-ih pokonci. Se mi je pa poznalo po porodu ker sem prvi obrok dobila šele zvečer. Se mi je zdelo da sem bila zato še drugi dan skoraj nezmožna vstat iz postelje.

Se popolnoma strinjam. Pri prvem porodu mi je bilo žal, da sem poslušala "stroko" in ostala v porodnišnici, ker je CTG zaznal blage popadke. Tako se je vse skupaj vleklo in sem med porodom dobila infuzijo, da ne bi oslabela. Da ne omenjam, da so mojega moža, ki je bil z mano od jutra do večera,  pustili brez hrane. Raje bi šla oba na normalno kosilo in počakala na konkretne popadke.

Pri drugem porodu sem na srečo prišla zjutraj v porodnišnico z dovolj intenzivnimi popadki in rodila v nekaj urah. Pa sem bila vseeno po nekaj urah popadkov že zelo oslabljena in rabila zadnje atome moči za iztis. Ideja o okrepčilnem napitku se mi zdi zelo koristna in dobrodošla, seveda če ti ga sami ponudijo, ker priznam, da ne pri prvem, ne pri drugem porodu se zaradi intenzivnosti dogajanja na hrano tudi spomnila nisem.

Izgovori o obremenjevanju želodca so nesmiselni, ker je nosečnic, ki bi rodile ekspresno in direktno od mize, zelo malo. Veliko bolj drži to, da nosečnica za (v večini primerov) tako težko delo kot je porod, rabi moč in energijo. Kvečjemu bi jo morali vzpodbujati, da zaužije nekaj okrepčilnega med porodom (kje pa je rečeno, da mora biti težka hrana), ne pa, da se ji to prepoveduje.