IZVIRNO SPOROČILO: Urska09
Seveda. Ne planiramo nekih strašnih, neizvedljivih izletov ampak gremo tja, kjer vemo, da bo lahko mirno skakljala naokoli. Ko si z možem zaželiva kave v kafiču, izbirava take, da ima kaj za početi (npr. ob Ljubljanici, da bo gledala reko in ladjice, gostilne z igrali,...). Ko dobiva kavo na mizo, ji odpreva en frutek, kupiva sladoled, dava čokolado, karkoli pač, da imava 5-10 minut miru. Ko gremo v trgovino, izberemo voziček avto, da je vsaj 15 minut mir. Če tudi to ne zaleže, se eden od naju z njo šeta po trgovini, drug pa kupuje. Ko pa želiva v miru sama v šoping in na kavo, jo preprosto za 3 ure odloživa pri babi in dediju
Evo, takole izgleda pri nas. Saj ne bo več dolgo. Še kakšno leto ali dve, pa smo na konju
ja ja - sladoled pomaga tudi pri nas
16.05.2011, 10:38
happymummy
139
IZVIRNO SPOROČILO: Urska09
Seveda. Ne planiramo nekih strašnih, neizvedljivih izletov ampak gremo tja, kjer vemo, da bo lahko mirno skakljala naokoli. Ko si z možem zaželiva kave v kafiču, izbirava take, da ima kaj za početi (npr. ob Ljubljanici, da bo gledala reko in ladjice, gostilne z igrali,...). Ko dobiva kavo na mizo, ji odpreva en frutek, kupiva sladoled, dava čokolado, karkoli pač, da imava 5-10 minut miru. Ko gremo v trgovino, izberemo voziček avto, da je vsaj 15 minut mir. Če tudi to ne zaleže, se eden od naju z njo šeta po trgovini, drug pa kupuje. Ko pa želiva v miru sama v šoping in na kavo, jo preprosto za 3 ure odloživa pri babi in dediju
Evo, takole izgleda pri nas. Saj ne bo več dolgo. Še kakšno leto ali dve, pa smo na konju
Točno tako. Prilagajš se. Tudi naš 2,5letnik je tak raziskovalec in firbec. Vsak kotiček ga zanima. Že od mačega je tak. Najprej je šel po vseh štirih ko raketa,da smo ga komaj dohajali,zdaj pa itak že teče. Rokico včasih da včasih ne. Kakor je. Meni se ne zdi nič narobe,če gre malo po svoje. Oziroma še boljše mi je tako,kot pa da bi se skozi mene držal. Otrok pač mora raziskovati svet in si nabirati izkušnje. Naj gre, imej na očeh,malo pa lahko tudi že navadiš na varnost(da ne bo šla kar na cesto). Mi smo našega nekako navadli,ampak ok,pr otrocih itak nikdar ne veš kdaj stečejo brezglavo čez cesto. Ma v glavnem je priden in pogleda levo in desno. Tudi na sprehodih se vedno umakne h kraju,kadar vidi,da gre avto. pol pa še name in psa kriči "umakni se.avto. da te ne povozi".
No,saj ob cestah pa tko če gremo čez cesto-sploh te v mestih,je vedno zraven in gremo skupaj čez. Ampak ve pa ,da je treba pogledat in počakat. Po kafičih pa tko nismo dosti ker nismo ravn pristaši takih pohajkovanj,ampka je pa tut tam kar priden. v glavem smo po teh vaških kafičih,kjer se poznamo,tudi s kelnarcami. in ponavadi gre on malo pozdravit natakarico,če ne pa tko vedno dobi kak bonbon la pa čips(ta kjer ga dajo ob pijači) in je pol pri miru za mizo. Glede tega skrivanja pred otroki in da mu pomahaš in rečeš da greš- se mi zdi,da to sploh ne pali. Vsaj pri našem ne. Skrival se mu nisem nikdar, sem pa poizkusila s tehniko "papa jaz grem" pa ni kaj dosti pomagalo. Zdaj pri njegovih skoraj treh letih,včasih to še naredim,ampak dejansko kar grem. včasih začne šobo pa trmo,včasih pol priteče za mano,včasih pa enostavno ne šmirglja. Se mi zdi,da še najbolj pali,da ga obrnem na kak drug način- rečem npr. da greva na igrišče ali kako tako. to pol pali in gre.
Hja ni kaj, otroci so radovedni in bi radi videli celi svet. dase zdej zrd tega sekiramo in žremo je brezveze. ubereš druge poti,prilagajaš itd. da pa bi ga vesal nase pa se mi ne zdi ok. ne za otroka ne za mater oz. očeta.
16.05.2011, 21:14
Dashenka
1482
Moja je bila tudi ena iz te skupine raziskovalcev.
In da, res je naporno - zelo naporno.
In seveda mine - tam nekje pri 3,5-4 letih starosti zdržijo že nekaj minut v bližini domačih.
17.05.2011, 00:01
Roberta69
1225
Naš ta starejši (zdaj 3 leta) je bil ekstremno "samozadosten", ali kako bi temu rekla, otrok in je bilo nekje od takrat, ko je shodil, pa do dobrih dveh let zeloooo naporno (meni se itak zdi, kot da bi imeli že ene 3 otroke - sigurno je šlo v primerjavi z drugimi vsaj toliko energije 
). Pri nas nikoli ni bilo tega, da bi gledal nazaj... bilo mu je popolnoma, ampak res popolnoma vseeno, kje je, s kom je itd. Se spomnim, ko sem opazovala druge starše, vsi lepo mirni, spočiti, sedijo na pijački (mi smo lokale in gostilne kar odpisali) ali v parku mi pa skos na spidu (še dobro, da smo bolj razgibane sorte )... naš je bil res totalno brez strahu, je kar pobasal ta prvega tujca in ga takoj naštimal, da ga plje tja, ali da na drevo ali karkoli, samo da se dogaja ... pa energije za izvoz, kar cel dan akcija, samo naprej in naprej in naprej, kakšni peskovniki ali kakšna umirjena, "statična" ali sploh kakršna koli igra, kjer bi bili lahko nekaj časa na enem mestu ...naš je bil glede tega res en ekstrem, ampak smo preživeli in zdaj je že nekaj časa 1000x lažje - glavno, da ve, kaj je nevarno (cesta, razume tudi to, da ne more kar odtavati stran, ker ga lahko kdo ugrabi, se izgubi, itd.) in ne gre več po svoje, ampak kamor se skupaj dogovorimo, da gremo .
17.05.2011, 10:10
Jada82
1962
Ja, točno tako. Miljonarka, le kaj naj bi razumela? Da ko jo mami pokliče, da se ustavi ... da malček uboga mamico. Ja, bilo je polje, travnik, pa so bili tudi drugi ljudje, pa vlakec ki je vozil ... ona še ne ve, da jo vlakec lahko povozi, da se lahko izgubi ... samo to si želim, da bi ji lahko (upam, da kmalu) dopovedala, da je cesta nevarna, da mora pogledat, da če je veliko ljudi okoli, da se drži mamice ... vsaj kolikor toliko.
Tiste, ki nimate takih otrok, težko razumete. Naša tudi ni čisto nič pri miru, non stop akcija ... kakšni peskovniki, igrala ... ja, za 2 minuti, pol pa gremo naprej. Saj ni panike, letali bomo že ... sam da se ne bi kdaj kaj naredilo, to me skrbi!
Recimo zadnjič smo bli v gostilni na enem r.d. Gladko je šla za šank, v kuhinjo, ven iz restavracije ... svašta. Ja, je blo naporno ...
17.05.2011, 10:30
betty.ford
1199
razumejo, ja. ampak to še ne pomeni, da se te zaradi razumevanja drži kot klop. jaz bi temu rekla, da je raziskovalen tip otroka.
pobere ogromno starševske pozornosti in energije. in ni nujno, da jim je ob starših dolgčas - enostavno jih nekaj žene naprej.
meni je bilo grozno, ker je vmes imel še fazo prostovoljne posvojitve. enostavno se je pridružil zanimivim ljudem in šel z njimi. z drugimi besedami - otrok je bil pretirano družaben! groza! HB ga je to minilo. moj je bil že na tem, da mu kupi povodec
če ne drugega, sem mu stalno vcepljala, da mi pove, kam gre, ko se odloči, da zapusti mojo družbo.
in pa stalno sem ga učila obnašanja na cesti, pozornost na nevarnosti in mu povedala, da vsi ljudje niso prijazni tudi če tako izgledajo.
sem pa ugotovila, da se je zelo zelo spremenil, ko smo dobili še enega otročka. kot da mu je ta del družine manjkal.
17.05.2011, 10:35
betty.ford
1199
u, Roberta 69, če bi prej prebrala, mi ne bi bilo treba pisati!
podpis pod tvoj post!
17.05.2011, 14:39
hedviga
1979
Ah Jada.... Nobenega nasveta žal...
Pri nas imamo dva takale "gluha" raziskovalca. In ko se onadva..kako bi rekla..razpršita na vse strani je milo rečeno pestro.
Ma ni čudno, da ju včasih najraje pobašem vsakega (16 in 12 kil) pod eno roko in gremo. Zato imam fajn mišice in tu in tam malček načete živčke
_____________________________
Špelca in Mihec 9.2.2009
