Sibil, tebi in tvoji družini velik objem.
Še vedno ste vsak dan v mojih mislih. Patrik, mirno spančkaj 
14.04.2011, 10:44
Blink1
3265
Iskreno sožalje 
_____________________________
---------------------------------------
---------------------------------------
14.04.2011, 14:43
nmagk
851
samo jokam ne predstavljam si tega gorja,kaj takega se resnično ne bi smelo zgoditi nobenemu ampak res nobenemu...
Iskrene sožalje
_____________________________
NEJC-26.06.1993
MATIC-17.08.1999
ANA - 22.04.2001
GREGOR-16.09.2006
KAROLINA-07.04.2009
mojih 5 biserov-neprecenljivo
16.04.2011, 10:14
tjavi
13
Sibil, z vami bi rada delila zgodbo na katero sem naletela pred nekaj leti in se mi je vsedla v srce.
Nekoč je bila zelo zelo stara duša, ki je preživela na zemlji veliko, veliko življenj, zdaj pa je že skoraj končala tudi svoje poslanstvo kot duša. Da, kmalu naj bi se združila z Velikim Duhom, ki napolnjuje večnost.
Po naključju pa je bila stara duša zelo osamljena, ko je sedela v praznem prostoru med zadnjimi človeškimi življenji in prihajajočo Združitvijo. Najboljši prijatelji so že odšli, stara duša jih je lahko opazovala, kako so spodaj na zemlji napolnili vsak svojega človeka z žarom, radovednostjo, presenečenjem in mislimi vseh vrst.
Tja hočem, je rekla stara duša. Še vedno imam veliko zalogo veselja. Tja hočem, da jim ga dam. Do Združitve nimaš več veliko časa, jo je opozoril Čuvaj. Veselje jim lahko daš, vendar jim boš s svojim odhodom povzročila tudi veliko bolečino, ker boš pri njih le kratek čas.
Vem, je rekla stara duša. Pa bi vseeno rada šla. Rada bi jim dala toliko veselja, da jim bo pomagalo premagati bolečino.
Naj bo, kot želiš, je rekel Čuvaj in spustil zelo zelo staro dušo na pot.
Potem je na zemlji človeški par dobil otroka, ki si ga je tako dolgo želel. To je bila nadvse prijazna deklica, ki ju je razveseljevala od prvega dne. Razveseljevala ju je s čistim veseljem, ki ga občutijo ljudje, kadar se srečajo njihove duše in radostno prepoznajo druga drugo v večnosti.
Pa nimaš samo še čisto malo časa? je mamina duša zašepetala stari duši v mali deklici.
Časa je malo, veselje pa veliko, je odgovorila zelo zelo stara duša.
In čeravno mama ni slišala njunega pogovora, je šepet v njej zbudil slutnjo in povzročil nemir, sapo spoznanja, da si na tej zemlji ničesar ne moremo prilastiti, ne moremo imeti drug drugega, še sami sebe ne. Na koncu nam bo vse odvzeto, vse, kar prenašamo naokrog, vsi naši dragi, čisto na koncu pa celo naše življenje in telo.
Deklica pa je rasla in s svojim veseljem premagala mamine skrbi. Z njima je bil tudi oče in tudi on je bil vesel. Da, zelo zelo stara duša je ostanek svojega časa preživela točno tako, kot si je bila želela.
Vendar je bilo časa malo, celo za človeške mere ga je bilo malo, in prišla je ura Združitve. Zelo zelo stara duša je prejela klic, naj se nemudoma zglasi na slovesnosti, in morala je ubogati.
Ljudem je bilo videti, kot da je deklica umrla nenadne smrti. Njihova žalost je bila neizmerna, kot je bil napovedal Čuvaj. Ker pa so imeli na svojega otroka vesele in samo vesele spomine, so laže prenašali žalost, tako kot je napovedala zelo zelo stara duša.
Zato je v večnosti postala navada, da zelo zelo stare duše – namesto, da bi v praznem prostoru odsedele tistega malo časa, kar jim ga je ostalo, pošljejo, da podarijo svoje poslednje veliko veselje ljudem, ki ga potrebujejo. Skozi veselje so ljudje dobili moč, da prenašajo žalost, ki sledi, tisto neizogibno žalost, in jo počasi, postopno spremenijo v nekaj dobrega.
(Peter Pohl in Kinna Gieth, Pogrešam te, pogrešam te, str.65-67.)
< Sporočilo je popravil tjavi -- 16.4.2011 10:17:01 >
16.04.2011, 20:22
Sibil_
3508
Ta sestavek je tudi meni in možu zelo všeč, hvala.
Ja, pogrešamo ga, sicer poskušamo misliti na drugo, ampak on je povsod. Jaz ga imam tako zelo rada in tako zelo ga pogrešam....
_____________________________
Moja dva srčka:
angelček Patrik - 13.10.2004 - 05.04.2011
Lukas - 28.02.2007
18.04.2011, 11:09
botrca
14679
Kako me boli ob branju verzov in vseh postov...joj nimam besed...to je nekaj najhujšega kar se staršem lahko zgodi...iskreno sožalje vsem svojcem in družini.
...
< Sporočilo je popravil botrca -- 18.4.2011 11:12:33 >
_____________________________
Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.
19.04.2011, 09:54
mayci
2322
Sibil, tudi jaz se vsak dan spomnim na vašega Patrika.... Pošiljam vam ogromen virtualni objem in dobre misli, da ostanete močni...
_____________________________
Lepo je biti mamica.. :))
22.04.2011, 19:17
Sibil_
3508
Boli, tako zelo boli in tako zelo ga pogrešamo...kamorkoli gremo ga vidim, kako bi užival, kaj bi delal, kdaj je bil na zadnje tam, kako bi z nami jedel kosilo......to tako zelo boli, sploh ko se zaveš, da ga ne bo več. Nikoli več. In da so ostali samo spomini, to pa tako boli...
_____________________________
Moja dva srčka:
angelček Patrik - 13.10.2004 - 05.04.2011
Lukas - 28.02.2007
22.04.2011, 20:08
eva1
4835
IZVIRNO SPOROČILO: Sibil RR
Boli, tako zelo boli in tako zelo ga pogrešamo...kamorkoli gremo ga vidim, kako bi užival, kaj bi delal, kdaj je bil na zadnje tam, kako bi z nami jedel kosilo......to tako zelo boli, sploh ko se zaveš, da ga ne bo več. Nikoli več. In da so ostali samo spomini, to pa tako boli...
Mislimo na vas in na malega 
! Čuvajte se
22.04.2011, 21:37
petarda
10119
IZVIRNO SPOROČILO: Sibil RR
Boli, tako zelo boli in tako zelo ga pogrešamo...kamorkoli gremo ga vidim, kako bi užival, kaj bi delal, kdaj je bil na zadnje tam, kako bi z nami jedel kosilo......to tako zelo boli, sploh ko se zaveš, da ga ne bo več. Nikoli več. In da so ostali samo spomini, to pa tako boli...
Odkar Patrika ni več, odkar je tako nenadoma odšel, se večkrat zazrem v oči mojega petletnika...in se spomnim nate draga Sibil, na tvojo bolečino, na bolečino, ki je nisi hotela, ki je nisi pričakovala, pa te je doletela...kar tako, brez opozorila, brez vprašanja, brez namiga....na hitro, nerazumno.... in veliko bolj cenim življenje samo, življenje mojih otrok, vsak njihov smeh, iskrico v očeh, vse...še večkrat jih objamem, jim povem, da jih imam rada........ker me neprestano spremlja Patrik...ki se je prav tako z vami smejal, igral, imel iskrice v očeh...in potem je odšel....in tega ni več
.... In ko pomislim nanj in na vas....izza vse te globoke žalosti posveti ena mala velika sreča...dejstvo, da imata Lukasa...da imata vajinega fantka, da vam je dano še naprej opazovati otroško igro, smeh, iskrice v očeh....Naj bo vsega tega čimveč... Želim vam, da bi v Lukasu našli vso tolažbo, da bi ob njem in zanj blažili svojo bolečino... Vem, da vam Patrika nič in nihče ne more nadomestiti ali zapolniti praznino, ki je za njim ostala..... a vajina mala bučka vaju potrebuje...zdaj še veliko bolj...
Mislim na vas, molim za vas in vam vsak dan pošiljam dobre misli...
