Patriku v slovo
Ne vem kje si sedaj, ne vem kaj delaš, vem samo, da mene boli. Boli tako zelo, da skoraj ni za zdržat.
Še teden dni nazaj si tekal po stanovanju, razlagal kako lepo je bilo na tečaju plavanja, ki si ga imel s šolo, spraševal kam gremo naslednji dan, pa če lahko dam risanke na televizijo.
Oboževal si nogomet, vsak teden si ga igral v šoli, če je bil na televiziji si izbral ekipo po barvi dresa in navijal celo tekmo, ob vsakem golu pa skakal od navdušenja, četudi je bil od nasprotnikov.
Ko sem kuhala kaj tebi dobrega si stal zraven štedilnika in spraševal kaj kuham, če si videl pire si skakal od veselja, ker si ga imel tako zelo rad.
V šolo si zelo rad šel, tam si se zabaval in igral.
Vsak od teh spominov tako zelo boli, sploh ko se zavem, da te ne bo več. Radi smo te imeli, tolaži me to, da smo ti ljubezen izkazovali vsak dan posebaj, da si vedel, kako te imamo radi.
Zadnji večer doma sem ti povedala, kako zelo si lep z novo frizuro in v novem puloverju, tako si bil ponosen nase, tako lep, tako sladek je bil tvoj zadnji poljubček....kako naj mama preboli ob misli, da takega poljubčka ne bo nikoli več dobila?
Patrik radi te imamo, tudi če si daleč upam, da to čutiš. Za vedno boš moj zlati Patrik, nihče te ne more nadomestiti. Daj mi moč, da preživim to življenje brez tebe, ker me Lukas potrebuje.
V mojem srcu boš vedno, ti pa nosiš kos mojega srca s seboj, kjerkoli si.
Ljubezen moja, upam, da se nekega dne srečava, do takrat pa čuvaj nas tri, ki smo te imeli najraje na svetu in ki te bomo vedno pogrešali!
Tvoja zlata mamica, ata in Luš
_____________________________
Moja dva srčka:
angelček Patrik - 13.10.2004 - 05.04.2011
Lukas - 28.02.2007