Tudi pri nas gori svečka za ubogo nežno dušico, Patrika. Držite se!

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Zadnje čase nise ravno reden gost tukaj gor, zato sem za tole tragedijo izvedela šele danes zjutraj ob prebiranju Slovenskih novic. Zgodba me je grozno prizadela...kar predstavjam si nemoč tvojega dragega v tistem trenutku...pravzaprav si  v bistvu ne morem čisto predstavljati ...verjetno bi se mi zmešalo...Čisto sem bila sesuta, še v službi nisem prišla k sebi in sem bulila v otroke in razmišljala, kako hitro se življenje konča. En trenutek si tukaj, naslednji trenutek te že ni ...občutkov, ki pa  so me prevzeli ko  sem prejle popoldne prebrala da se je vse to zgodilo tebi Sibil in tvoji družini, pa tako ne znam opisati...
Tako rada bi ti pomagala nositi del bremena, ki ti ga je tako neusmiljeno naložilo življenje. Resnično upam, da boste drug drugemu v oporo in pomoč pri prenašanju tega težkega križa...
Sama sem se s smrtjo otroka srečala preko zelo dobre kolegice, ki ji je umrl eno leto star otrok. Verjetno se vsaka zgodba piše po svoje, z osebno grenkobo, žalostjo in obupom...Pa vendar...spomnim se kolegice, ki je kakšno leto po tistem rekla, da jo je najbolj motilo, ker so ji vsi okrog nje govorili naj ne govori o otroku, naj čim manj misli nanj, naj se poskuša spomniti le lepih stvari..Češ, da ji razmišljanje in govorjenje o otroku le škodi.Rekla je, da ji je šlo to neverjetno na živce , saj je čutila nenormalno potrebo po govorjenju o tem, po obujanju spominov, po premlevanju in obnavljanju dogodkov.Povedala je, da  se je včasih spustila v tak oseben pogovor s čistimi neznanci, ki jih je mimo grede srečala. To se je vleklo, dokler ni šla k psihologu...Pravi, da se je njena pot navzgor začela s prvim obiskom pri psihologinji.

Sibil jaz sem še sedaj z mislimi pri vas. Pogreb je bil zelo, zelo ganljiv...misli ki so jih sošolci namenili Patriku, vsaka beseda ki jo je ravnatelj izrekel ....
Cel dan se je sonček skrival, med pogrebom pa je prikukal na plano. Tej žarki ki so vas med pogrebom božali so bili Patrikovi, namenjeni samo vam. Patrik živi z vami, ne samo v vaših srčkih, povsod vas spremlja in ni mu hudo,igra se z ostalimi malimi angelčki in preljuba babica ga čuva!!!


_____________________________

****************************************
najin sonček Matia je posijal 27.2.2007 ob 12:59

****************************************

Iskreno sožalje tudi od nas     

Patrick je odšel tja,kjer ni več bolečin,kjer ni trpljenja in gorja.
Kot mala zvezdica na nebu,bo skrbno bedel nad svojo družino in jo čuval hudega,kajti smrt otroka je najhuje kar se lahko zgodi staršu.Ni pravično da strarši pokopavajo/mo svoje otroke....

V srčkih in spominih bo živel za vedno...tega tudi čas ne bo izbrisal...bolečina pa bo s časoma postala manjša oziroma naučili se boste živeti z njo in bo postala spremljevalka za vedno.

Objem celi družini!


_____________________________

Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...

Počivaj v miru, mali angelček. Tale  svečka gori samo zate

Iskreno sožalje tebi, možu, malemu bratcu in vsem, ki ste Patrika imeli radi. V mislih sem z vami. 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Iskreno sožalje vsem, ki ste imeli Patrika radi. Mislimo na vas, v spomin Patriku pa tudi pri nas gori svečka .

Iskreno in globoko sožalje tudi z moje strani. Resnično nimam besed in si ne morem predstavljat vaše bolečine... . Naj mali fantek počiva v miru.

Iskreno sožalje!

sibill danes sem ze cel dan v mislih z vami,ne vem kaj naj ti napišem da te bo potolazilo,ker vrjamem da ni besede ki bi lahko zacelila rano...vrjamem pa da je patrik srečen pri babici in bo ona lepo skrbela zanj...vrjemi ni sam

_____________________________

moj soncek Ziga-12.3.2007

sibil...tudi jaz vas imam te dni v mislih...

Patrik počivaj v miru 


< Sporočilo je popravil n€na -- 8.4.2011 22:53:09 >

sibil  iskreno sožalje in naj vas vaš patrik čuva... nikakor ni pravih besed, ki bi lahko v tem treuntku bile prave... držite se, mi mislimo na vas

Iskreno sožalje.

Iskreno sožalje.

Kot sem ze napisala,ne poznam vas,ampak ste tudi meni bili vceraj v mislih, pa se vedno ste. Ne gre mi iz glave, da se je lahko zgodilo nekaj tako nedolznega in pustilo tragedijo v vasih srcih in tudi nasih...Jokala sem vceraj, ko sem se  spomnila na vas, tudi sedaj imam cmok v ustih in solze v oceh.  Ceprav vem,da ni prave tolazbe in pravih besed v tej situaciji. Vas angelcek Patrik vas sedaj cuva in upam,da vam bo s casom nekoliko lazje pri srcu. Vedno bo zivel v vasih srcih in spominih.

Tudi midva s sinom sva prizgala svecko za vasega Patrika

Kar zmrazilo me je, ko sem to prebrala. Grozno! Iskreno sožalje.

Iskreno sožalje. 

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Ko sem bila še otrok je umrla punčka od naših znancev - od enega para, ki se je 10 let trudil, da bi prišel do svojega otroka. Imela sta nekaj neuspelih poskusov umetne oploditve, nazadnje je končno uspelo. Rodila se je punčka, zelo zaželjena, deležna največje ljubezni tega sveta od svojih staršev... Pri 4-ih letih je zbolela za rakom in umrla... Ni ga človeka, ki bi razumel zakaj, zakaj, zakaj!! Toliko let borbe, truda, molitev, da bi se končno uresničila želja teh dveh staršev po lastnem otroku! In ko ga končno dobita, ga kruta usoda tako grdo iztrga iz rok!
Takrat, kot otrok, sem to čutila kot neko čudno, nerazložljivo bolečino. Kako sem se potolažila? Tako, da sem si rekla, da se je očitno to moralo zgoditi! Bog ve, kaj bi bilo, če bi ta punčka živela še naprej? Mogoče ji je bilo kdaj kasneje namenjeno zelo trpeti, zboleti še za kakšno hujšo boleznijo, spoznati kakšnega človeka, ki bi jo trpinčil ali karkoli drugega... Mogoče jo je Bog vzel k sebi za angelčka že zdaj ravno zato, da ne bi trpela kdaj kasneje!
Tako sem si to razložila kot otrok! Mogoče je to tudi tolažba za vas, draga Sibil, čeprav te ne poznam!
Vseeno se to ne bi smelo zgoditi nobenemu staršu na tem svetu! A vedita, da vaju čuva vajin angelček, ki mu nikoli v življenju več ne bo treba trpeti! Zdaj je tako varen in srečen kot je bil še takrat, ko je bil v trebuščku!
Zdaj pa vaju potrebuje Lukas, ki vaju bo osrečeval in prinašal sonček v vajino življenje!! Objemajte se, jokajte, pogovarjajte, žalujte!!! Čas bo zacelil rane v tej smeri, da boste s pomirjenim srcem prižigali svečke na malčkovem mnogo preranem grobu!
Ne poznam vas, a v mislih sem že ves čas z vami!! Naj vam čimprej posije sonček in vas greje s Patrikovimi žarki ljubezni!!!!

Moje iskreno sožalje!!

Petka, zelo lepo napisano. Sožalje tudi od mene.

Draga Sibil, želim ti, da bi s časom nekako uspela vseeno živeti in najti nek smisel v življenju. Da bi lahko še vedno verjela in našla voljo in pot. Da bi uspela sprejeti to veliko krivico, ker se proti njej ne moreš boriti. Hudo mi je in edino kar lahko storim je to, da vam pošiljam energijo in molim za vas.

iskrene sožalje

_____________________________

JaN & AnŽeJ 12.6.2008

Iskreno sožalje.


_____________________________

30.07.2008 - najina sreča JAN

04.03.2011 -06.04.2011 angelček Jure

Sibil moje iskreno in globoko sožalje ob vaši neizmerni izgubi.

p.s. sem ti poslala z.s.

Objem.