Sakul, nisem hotela brskat po zgodovini kar tako: hotela sem samo povedat, da sistem, ki ga je predlagala mili, pri vama ni deloval. In razložit tiker, ker so se vse spraševale po njem. Kaj je s tistim malim (mogoče nečak?) pa ne vem.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

milijonarka: ja to mi je jasno-s tem stavkom sem želela le prikazati, da ne mislim, kar vrat na nos pa zdej h drugmu descu pa imet z njim otroke...

Naj še enkrat povdarim, on si želi imeti otroke...
Saj ravno to me "bedira" sedaj.... Ker ne želim več čakati, mogoče do konca tega (ampak res dead limit-v moji glavi-tako sem si zadala cilj, da še "čakam"), in tudi zaradi tega  je najina zveza začela dobivati "črne pike".

pa saj mu lepo povem, da naj lepo premisli, da  če ne žželi otrok, naj bo pošten do mene, da mi pove in se bom potem že sama odločila, kaj bom naredila... pa mi zatrdi, da jih želi imeti, pa vendar ne še takoj...

tehnofil: mislim, da tvoje mišljenje ni ravno prav (v mojem primeru). Oba sva za to, da se pač ne poročiva... nevem zakaj se bi?

Ko sva začela zvezo sem bila stara 16 let! nisem se niti jaz želela pogovarjati o tem ali on misli imeti otroke ali ne? NIti nisem vedela, če bo on moj recimo temu življenjski sopotnik. S časoma je to postal...




Uf.

Kadar ženska ne ve, kaj bi z moškim, se z njim poroči.









_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

ja zanemarjen...ne ravno...ni pa imel lepega otrokštva...ni imel "družinskega "življenja, nikoli svojega prostora,... ker sta oba z bratom ista, tako da ima še ena punca podobne težave, pa sta vendar starejša...

aha ,naj še v zanimivost povem to, da nisva zaščitena, in oba to veva (on to ve!, ker sem prašala če vzamem KT pri G, pa je rekel, da ne)...tako da... verjetnost da pa kaj vseeno "rata" je 1%,... On to ve..sva o tem raglabljala,.

kot sem že tudi napisala,... da sem ga prašala, kaj pa če vseeno zanosim... pa je rekel, da bova imela pa otroka..
to/ te besede me "ubijajo, begajo" pri njem...

liliana: nimam otrok, imam nečake, nečakinje, ki jih imam rada, jih čuvam...itd...





_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

zvezdan: ase ti je skisalo!!? zakaj bi se zmišljevala, nikjer nisem napisala, da je OTROK MOJ!!!!!!!!! nimam otrok, samo nečake, nečakijnje, in sem opisala NAŠO DRUŽINSKO "bolezen" kaj smo mi delali, ...


_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

Ronja: ja. nisem nič rekla da ne smeš brstaki po zgodovini, napisala sem samo da govto boste brskali po zgodovini.. saj me ne moti. Nečak, JA.


_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

To "da sta oba zato da se ne poročita" ne pomeni nič.

Če bi si on neizmerno želel poročiti s teboj - bi ga zavrnila, bi šla drugam, ga zapustila?

To, da se "ti tudi" nočeš poročiti pa je tvoja stran, ki "začuda" ravno paše v sestavljanko.

Medtem ko on ne ve kaj bi s tabo (ali bi sploh s tabo želel živeti do konca življenja - ker to je stvar odločitve), tako se ti bojiš da nisi vredna da bi nekdo se zavezal, da bi bil s teboj do konca življenja in kot izhod iz soočenja s to možnostjo se tej "varnosti" rajši odpoveš v naprej, da se izogneš bolečini. V zameno za izogib bolečini si pripravljena deklarativno in z dejanji zagovarjati "da poroka nič ne pomeni". Vse, samo da bi se izognila zavrnitvi - bolečini.

Sploh ne vidim razloga za filozofiranje preveč... torej tvoj dragi bi imel..otroke..pa kaj če ne takoj- zdaj, sama si rekla, da ti ni mus na vrat na nos. Pač ko se zgodi, pa bo. Nek presing pa res ni zdrav za odnos. Pokaži mu rajši, kako je fajn sex brez "coitus interruptus" , pa se bo hitro kaj ugnezdilo.

tehnofil, ti si res hecen: pa kaj resnično misliš, da se naši fantje ne bi hoteli poročit, če bi si me to želele? Ali obratno? Da bi jih me non stop zavračale, če bi to njim tako veliko pomenilo? Ali da kdo od nas v to dvomi? Življenje ni črnobelo: nama je obema kristalno jasno, da če bi si kdo od naju to želel ali če bi obstajal nek pameten razlog (recimo, da bi lažje dobila posvojenčka, če ne bi mogla imet svojih otrok), bi se poročila, za babice, sosede in ostale, ki bi se jim to fajn zdelo, se pa ne bova. To sva se tudi že pogovarjala, med drugim takrat, ko je predlagal poroko (ni mi jasno, kako bi se takrat lahko bala zavrnitve), pa vsakič, kadar nama kdo teži, da bi se morala . Zakaj je tako težko razumet, da si ne želimo vsi istega sistema? Meni je fajn moje delo, ti bi pa verjetno umrl od dolgčasa in obratno. Različne želje imamo. Jaz recimo ne vidim razloga ZA poroko - kaj ti prinese dobrega (razen, da lažje posvojiš, samo tega ne rabiva).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Prav presenečena sem bila ko sem odprla ta post. Večkrat sem pogledala datum objave, kar nekako nisem mogla verjet očem. Pa tudi veliko začetnih odgovorov me je presenetilo. Isti ljudje ste tu že **** let, pa se SAKUL ne spomnete s to eno in isto štorijo?

Frekvenca te njene štorije je najbrž premosorazmerna z debato o otroku z njenim moškim.

Dalje odgovorov nisem brala, povzela bom še enkrat svoje mnenje in stališče, ki sem ga pred tem že napisala v pretekli debati izpred **** mesecev.

SakuL, obupaj že enkrat, ker prihodnosti za vaju ni.
Človek, ki te je že enkrat pripravil do tega, da splaviš vajinega otroka, si otroka ne želi. To ti je tedaj jasno povedal s tem, da te je nagovoril k splavu in ti sedaj govori zavito v celofan da nekega dne pa bo pripravljen.

Če bi bilo govora o 18 letnih pubertetnikih, bi še človek pomislil, da govori iz srca resnico. Ta pa te že leta in leta nateguje in ti že iz leta v leto čakaš.
Vajina zveza NI zdrava in ne bo rodila nič zdravega.

Pred časom sem te brala kako iz meseca v mesec čakaš in upaš, da menstruacije ne bo in da bo test pozitiven. Torej podtaknila bi mu otroka z upanjem, da ga bo sprejel. No way, to bo drugi splav ali pa tvoj odhod z otrokom v trebuhu. V tem primeru pa, če rabiš donorja sperme, pa tako povej.

Nenormalna, nezdrava zveza, nezdrave reakcije, nezdravo razmišljanje, nezdravi odnosti. On dominanten in manipulator, ti naivna in pustiš, da hodi po tebi.

Upam, da te bo nekega dne srečala pamet.

Saj vem, da me boš zdaj požrla živo (mogoče še kdo drugi), kar pričakujem kako ga boš začela branit in pomilovat. Kar daj, tvoje življenje. In takšnega kot si narediš, takšnega imaš.

Vso srečo - in ja, tvoj podpis v opravičilo nerojenemu otroku, ki si ga splavila na njegovo željo, je kar umesten.

Uh, to pa po moje resnično menja stvar. Verjetno ker si enkrat splavila, te zdaj nenormalno žene želja po otroku. Ne vem, hudo mora biti...svojega fanta najbolje poznaš ti in le ti lahko ugotoviš ali te vleče za nos ali ne. Kljub temu se strinjam z bonbončkom- če te je nagovoril na S si jih očitno res ne želi.

V splav žensko ne more nihče nagovoriti.....lahko jo partner prepričuje, da noče otroka, da ga ne želi, da še ni čas....končna odločitev je pa njena.......samo potem je tudi odgovornost njena.......zato pa je veliko lažje reči "na njegovo željo sem delala splav"........figo....sama si se odločila, da boš na njegovo željo delala splav........

 

ok potem se pa globoko opravičujem


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

se globoko strinjam.

tehnofil: to ni res. Pač mi poroka trenutno ne pomeni nič. če bi me zaprosil , bi se z njim poročila, seveda.

bonbonček1: ne bom te živo pojedla, ker se mi ne zdi glih letom priemrno da bom tukaj nekaj spodbbijala tvoje besede in tvoje mnenje... ja to  je tvoje mnenje, stuacije celotne pa ne poznaš. je tako?
mogoče res najina zveza ni zdrava (očitno ti veš...)pa vendar sva nekako srečna, ni nasilja, živiva svoje življenje, vse si gradiva sama, od nikogar ne želiva da bi nama pomagal....
to kar ti opisuješ o "zelooo starih postih", pa ja izvira iz želje po otroku (pa ne vrat na nos)... kot sem že povedala, sva nezaščitena, in ja logično da sexava, in on ve da se lahko  pa tudi kaj prime... in jaz mogoče te to moti, ker sem pa včasih napisala da upam da ne dobim , ker si pač želim ottroka, ravno zaradi tega tukaj teče debata....

ja mogoče bi mogla takrat oditi sama s trebuhom za kruhom, sama nekam v dom  za ženske, kjer bi sama vzgajala otroka.. itd.... pa nisem naredila tako, ker hrepenim po DRUŽINI, oče mati otroci...

misliš, da živim perfektno življenje, da imam vse v rožicah....? Misliš, da se ne spomnem tega vsak preklet dan?

in insem neuma (mogoče se marsikomu tako zdi) pa vendar nisem. vztrajam zaradi ljubezni, ker če ljubezni od njega do mene nebi čutila (in obratno) bi sigurno zvezo razdrla in šla svojo pot...

zato sem objavila post, v katerem sprašujem, kaj bi naredili vi... koliko časa bi čakali, itdd....






_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

ne poznam tvoje zgodbe od prej ampak ob tem kar sem prebrala sem pomislila na:

1) če si delala splav (na njegovo željo, na svojo željo, kar že pač) potem si otrok morda niti ne želita samo tega ne vesta... oz. on ve ti pa ne... v vsakem primeru si on otrok ne želi, če ne splava sploh ne bi predlagal...

2) če si delala splav zato, ker je bil otroček kakorkoli bolan se on morda tega spet boji in ne želi še enkrat skozi to... v tem primeru je na mestu pogovor in zaupanje, da se bo vse izteklo dobro.

v prvem primeru pa se moraš sama vprašati ali je želja po otroku res iskrena (ali je do nje prišlo zaradi občutka krivde po splavu). če ne bosta imela otrok sta čisto lepo lahko srečna skupaj, če pa si ti vseeno želiš otroke jih z njim pač ne boš mogla met ker si jih on ne (čeprav pravi, da si jih)...

težke odločitve te čakajo, vso srečo (in veliko, razuma ter poguma)!!

< Sporočilo je popravil Izabelina -- 1.4.2011 13:53:15 >

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

Mislim da edino sama čutiš ali je tvoj partner človek ki se bo kdaj iskreno veselil in želel imeti otroka. to enostavno čutiš in vsako razglabljanje o času je na tem mestu popolnoma odveč. Prav tako boš sama začutila če bo kdaj prišel dan ko ne boš mogla več čakati. V tvojem primeru je povsem nepomembno postavljati roke.
Poroka na tem mestu in na sploh v takem kontekstu nima veze. Za splav pa se tudi ne obsojaj, če čas resnično ni bil pravi potem je morda bolje tako. Vedi da si morata otroka oba želeti, če tega ni potem partner ni prava genska investicija za tvoj starševski vložek in si boš žal morala poiskati PRAVEGA. Ne zaključuj prehitro morda si ga pač le ne želi imeti še SEDAJ in želje se skozi leto spreminjajo.


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

sakul,
mislim da vama ne bo uspelo nikoli. Vsaj ne tako, kot si ti želiš in predstavljaš.

Iz lastnih izkušenj vem, da ženske velikokrat nočemo videt svojih partnerjev takih kot dejansko so, ampak nezavedno upamo da smo me tiste, ki jim bomo odprle nove dimenzije, jim polepšale življenje, rešile njihove težave. Tako funkcioniraš tudi ti-očitno imaš neko nezavedno idejo o tem, kaj bi utegnilo tvojega partnerja preusmerit tako zelo, da bi se obnašal kot oče. Ker, namreč, sama veš da se on izmika, vseeno pa vztrajaš v vajini zvezi...

Ne gre za to, da bi bilo karkoli narobe s tem, da partner odlaga čas, ko bo pripravljen biti oče, ne gre za to, da sta enkrat že prekinila starševstvo-gre za to, da on v resnici nima dobrega argumenta na vprašanje- ZAKAJ NE ŠE ZDAJ???.

Kakor si napisala, se vsega zelo dobro zavedaš. Predlagam ti, da-namesto da se toliko oziraš nanj, raje sebi postaviš nekaj ključnih vprašanj in spoznaš predvsem sebe.
-sem ženska, ki si želi otroke vzgajati sama, brez očetovske figure kot si jo predstavljem?
-sem ženska, ki nikakor ne bi mogla živeti brez svojega sedanjega partnerja?
-sem ženska, ki je sposobna vzgajati otroke v neidealni družini in biti ob tem sproščena, vesela, odgovorna mati?
-sem ženska, ki je sposobna živeti s partnerjem, ki ni idealen partner in oče, ob tem pa biti vesela, sproščena, odgovorna partnerka?

Od mene si precej mlajša in v tvojih letih sem že bila mama, zato vem, kako lepo je imeti otroke mlad. Ampak takrat sem razmišljala tako kot ti in danes si prvega otroka "delim " z njegovim očetom, kar me jezaznamovalo za celo življenje in zelo boli. Da o otrokovi stiski sploh ne razmišljam.

Premisli, vprašaj se, vredno je prekiniti nekaj, kar v štartu pelje v rikverc.





_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

Strah zavrnitve je tudi strah pred neuspehom zakonske zveze.
Naslov teme je ŽALOSTNA. In žalostna ni slučajno ampak iz globine in ima realno podlago ne samo fiksno idejo. Edina izmišljena stvar pri vsem tem je, da se noče poročiti (ona). Takole ti povem - ona bi se, ob ustreznih pogojih seveda.


podpis


< Sporočilo je popravil tehnofil -- 1.4.2011 15:00:31 >

ima veze, ima...tako kot vse ostalo, kar je napisala....vse vodi do želja fanta in ne njenih....
poroka....ne pomeni nič, bi se pa poročila, če bi želel...njegova želja, postaja njena.želi si otroka, on ne...ga nimata....splav je šla delat in ji je zaradi tega hudo.
Sakul, kaj  si naredila s tem ko si odšla in se spet vrnila? kaj se je spremenilo? Nič. Tako je kot fant želi....še naprej. A mu verjameš, da bi imela otroka, če bi se zgodilo? Kako, če pa te je enkrat že prepričal v splav.

Predolgo in preveč se prilagajaš. Jaz se ne bi mogla.

To si želela pokazati, a stavek pove čsito drugo. Da si ti njegova lastnina, da on upravlja s tvojimi željami, s tvojim telesom in s tvojim življenjem - in ti se mu pustiš. Na dolgi rok vedno vztrajamo z nekom, s komer smo kompatibilni, četudi se lastnosti drugega na prvi pogled kažejo v negativni luči (in naše v pozitivni), konkretno to, da te je prisilil v splav, ki ga ti nisi želela. A vendar, naredila si ga, vztrajaš z njim, in se spet vrtiš v začaranem krogu nesprejetih želja in praznega upanja. Tvoje želje so popolnoma kredibilne, še enkrat ponavljam, a vztrajanje z nekom, ki se do tebe obnaša kot se, je milo rečeno, neumno. Ne vodi nikamor, razen v že poznani začarani krog, ki tebi očitno daje nek občutek navajenosti (kako le ne, če sta skupaj od mladih nog) in varnosti.

Imaš dve možnosti, ostanita skupaj, in, če mene vprašaš, tukaj za vaju, predvsem pa za tebe in družino kot celoto ni velikih možnosti za zadovoljstvo.

Lahko enkrat zadihaš za sebe, ne za en teden, za pol leta in boš videla, pri čem si. Če bi bilo to prvič, da je nekaj tako življenjskega izbilo na plan, bi rekla, da vztrajaj, nekje se zveza mora kaliti . Ampak. Po zgodovini in napisanem se zveza ne kali, ampak se samo vsakič znova lomi. Preživela je tvojo mladost, lahko bo tudi starost, ampak z načinom, na katerega živi zdaj, bo samo životarila, in ne živela.

Pogumno naprej, mlada si še zelo (če mene vprašaš ) in še VSE življenje je pred tabo.
Srečno, pa oprosti, malo smo ti posmetile temo.

Z moškim, ki bi me silil v splav - niti sekunde.

Verliko manj, ampak to ne igra vloge, ker v tej situaciji si ti, ne mi in ti si se odločila, da za to zvezo čakaš dalj časa. Kar je čisto ok. Saj sta oba prepričana, da si tudi on želi otroka, samo ne še takoj. Edino, kar morata rešit, je to, zakaj je še vedno kljub vsem dobrim okoliščinam on nepripravljen, kaj ga skrbi, česa ga je strah. Tako da: predno bi jaz na tvojem mestu šla (če bi pač ostala že do zdaj), bi se poizkušala pogovorit - ampak tako resno: dokler ne prideta do dna problema. Če pa to ni mogoče, potem pa dvomim, da bo on kdaj s tabo pripravljen na otroke.


Po moje to dvoje sicer ni isto, ampak se strinjam, da lahko oboje odbija od poroke. OPo moje garancije ni in mislim, da bi mi bilo enako hudo, če bi se razšla z lubijem, če bi bial poročena ali pa ne. Ker bi mi bilo hudo zaradi odnosa, ki bi šel v franže, ne zato, ker bi to nekje pisalo. Zato mislim, da za to, da nekam vložiš veliko energije, moraš imet nek dober razlog. Jaz tega razloga enostavno ne vidim, poročeni se mi ne zdijo nič bolj povezani kot neporočeni, niti se mi poroka ne zdi garancija, da bo zakon uspel. Vidim pa razloge proti (pač vložek energije, ki jo potrebujem drugje, ne pa za organizacijo poroke, recimo tudi za ohranjanje odnosa). Vsi bi se ob pravih okoliščinah poročili (če bi si pač partner, s katerim si seveda želimo bit, to neizmerno želel). Samo vsi si pač ne želimo. Če ne bi nameravala ostat z njim, si ne bi omislila otrok z njim, meni je pač to merilo, to je nekaj naravnega, poroka je pa družbena, meni bolj narava leži;).

Tu se popolnoma strinjava, samo da jaz mislim, da žalost izhaja iz neuresničene želje po otroku, ti pa, da je to vezano tudi na celo zvezo.

mili, a potem sva končno le prišli skupaj? Si me zaštekala? Ne gre za muho enodnevnico in ne, na tisti tvoj izi način se njima ni izšlo. Na žalost.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Čustva vedno izhajajo iz človeka, iz njegove osebnosti, posamezni dogodki jih samo zbudijo.
V tem primeru so po moje čustva skoraj neprimerna, treba je razmišljati z glavo. Žalostna bi bila bila zaradi splava, malenkost zato, ker partner pri 25-in ne želi imeti otroka; ni pa to razlog za globoko žalost. Tukaj manjka racia in manjka osebnostne zrelosti. Žalost je bolj manipulativna beseda, s katero se žečlli zbuditi sočutje in dati motiv in izgovor za čustveno manipulacijo partnerja. Ali je ta zrel ali ne, ne vem, ampak bog ne daj, da potrdim motiv manipulacije, ki je nezdrav v obeh primerih.