treba je nekaj vedet. da mora bit jedilnik na splošno prilagojen vsem. da ne morejo strogo "zdrave" prehrane imet, ker večina že tako ni navajena ajdove kaše, čičerikinega namaza itd. in se naredi en "kompromis", da je za vsakega nekaj. in tudi, če je en dan jedilnik tak, da se zdi, da otrok ne bo jedel nič, ga ne bo pobralo od lakote.
glede krofov in pusta... po resnici povedano bi se meni zdel kriminal, da ga ne bi dobili če so bili vsi našemljeni in če so imeli pustno rajanje v vrtcu, jim pa krof že pripada. sej druge dneve imajo pa pri nas ajdove rulade, narastke iz prosene kaše, večinoma pa sploh nobene sladice po kosilu. vedno pa kakšno solato, radič, solato z mocarelo, koruzo, fižolom, sirom, rdečo peso...
in jaz sem tudi opazila, da če otrok od doma ni navajen blazno sladkih stvari, jih tudi v vrtcu ne bo jedel s takim veseljem. moja rada je albuminsko skuto, samo skuto in včasih kakšno sveže sadje not umešano. ko dobi za malico skuto s podloženim sadje od ljubljanskih mlekarn, poje par žlic, obvezno pa pusti sadje, ker ji je presladko. tudi ne je raznih žitnih ploščic, ki jih včasih dobijo za domov. proba že, poje pa ne.
sej starši doma dajo otroku neko usmeritev, potem se pa meni zdi prav, da se da otroku tudi pravico, da se sam odloči, kaj in kako bo jedel naprej