IZVIRNO SPOROČILO: Katy78
Enako je pri mojemu bratu. Njegov sin pridna, mirna bubica, tamala je pa bila pravi mali vragec, svojeglava, trmasta, ni da ni. No, danes je to ena super najstnica, se pa zna zelo dobro postaviti zase, tako da očitno je pa le nekaj koristi od "močnega" karakterja, ki je njene starše v otroštvu spravljal ob pamet. Moj sin je nekako njena kopija in če bo na koncu postal tak kot ona, bom zelo vesela.
Hvala za tolažbo
.
11.03.2011, 13:57
Katy78
3275
Saj pravim, da je važno, kakšni starši so na drugi strani.
Poleg tega pa tudi percepcije nas staršev niso enake - eden bo izgubil živce ob vsakem otrokovem "ne"-ju in ob vsaki majni ihti in bo govoril/pisal, kako nemogoč je otrok, drugi pa pač ne.
11.03.2011, 13:58
medko
20
ok, pri nas imamo tudi zelo trmastega mulčka (2 leti),
sam vse do ene meje, otrok mora vedet kaj lahko in kaj ne, kje so meje, in te meje postavljamo mi starši, ne pa otroci. in za moje pojme je boljše če mu poveš direkt kaj je na stvari, ne da mu preusmerjaš pozornost na druge reči, da bo pa lažje in hitreje ubogal. pri nas zelo pali ta varianta: še 2minuti, potem pa gremo. in se gre, ni pregovarjanja. če se pa slučajno loti trmarjenje (kar itak da mora vsake toliko probat če bi mu mogoče pa le ratalo
) mu rečeva da če ne gre, zvečer ne bo risanke ker ne uboga (risanka je pa za njega oh in sploh). pol največkrat gre. se je pa zgodilo, da ni hotel it, ampak nisva popustila - smo šli in še risanke ni bilo zvečer. samo sva mu zvečer povedala: glej, tako in tako je bilo, zaradi tega si risanke ne zaslužiš. in ni bilo niti jokca, ker je vedel da si je sam kriv. to je samo en primer. drugače pa pri nas zelo pomaga kot - najprej ga opozoriva, da nekaj ni prav naredil, če bo še ponovil, da gre za 2minuti sedet v kot - podobno kot pri supernanny. in v tem času se otrok umiri in še jst, čene bi hitr zgubila živce. 
se mi pa ne dopade ta varianta, da če se ti otrok trma/joka/izsiljuje, da ga primeš in neseš, ker s tem ne dosežeš nič. al pa tud tega ne zastopim pri nekaterih, ki hočejo postavljat neke meje, nevem, kar en primer dam - če ne boš ubogal/a, potem ne greš z nami na izlet. pa otrok ne uboga, na izlet gre pa vseeno. wtf, zakaj se sploh govori nekaj, kar se potem ne izpolni?? -- samo malo na glas razmišljam, da ne bo katera osebno vzela. kaj ve menite na to?
11.03.2011, 13:59
Urska09
1067
O, pa je! In še kako. Sem že napisala, da imam dva karakterno popolnoma različna otroka, ki sta bila deležna enake vzgoje - saj drugače niti ne znam?! Pa je prvi lepo vodljiv od rojstva, mlajša hči pa živ hudič! Svojeglava, odločna, trmasta. "Like mami"
11.03.2011, 14:00
Katy78
3275
In prav od tega (odebeljen tekst) je odvisno, koliko bo otrok vodljiv - po mojem mnenju seveda, tako da smo spet pri prirojenosti ali danosti ali dednosti ali kakor koli že bi se temu reklo.
11.03.2011, 14:16
manna
2556
Hja, sej pravim, da se strinjam da je zelo veliko v genih. Sam nevem, tko ko mal opazujem, berem, slišim, se mi še zmeraj zdi, da so pri tistih recimo, ki so res "vražji" (ala tisti iz une oddaje Mali vragci al kaj je že bla) tudi starši s svojim ravnanjem krivi. Pa ne samo zato ker ne znajo biti odločni, ampak tudi zato ker otroka nenehno samo polnijo z "Ne smeš, ne boš, moraš" in mu nikoli ne zapolnijo posode zadovoljstva. (tudi v tisti oddaji je varuška familjo poslala na nek skupni lep izlet, da so se imeli lepo, zaradi tega so potem dosti lažje reševali ta težko trmo) Poleg tega mi je knjiga Povezovalno starševstvo odprla celo novo obzorje za razmišljat zato sem tako napaljena
11.03.2011, 14:48
manna
2556
IZVIRNO SPOROČILO: metulj333
- nas prvi je tak, da dosledno opazi vsako napako (kaj naj recem, se v stacuni zlaga cigumije po barvah, ker ne morejo bit kr zmesani!
To je vendar krasno - razvršča enake po skupinah. Bo dober matematik.
Daj mu doma to za delat! 
