Če katera ne ve, pa bi bila vesela, če bi vedela:
Ta teden je teden otroške knjige. No, ne vem, če je tudi v Sloveniji, po tujih straneh in blogih pa se kar naprej pojavlja. In seveda cel kup idej, kaj vse se da početi ob tako finem tednu. Dramatizacija najljubše knjigice, ilustracije na to temo...
Nam tole vedenje ne pride ravno prav, smo polno zasedeni z dojenčkastimi rečmi. V bistvu je zdajle malo manj intenzivno delanje česarkoli, pa saj je vseeno, bratca dobiš le nekajkrat v življenju:) Pa vreme je tako, da otrok tako ali tako ne prepričam, da bi počeli kaj drugega kot kopali luknje v zemljo, pesek, se vozili z vsem kar imamo doma, risali s kredami, urejali vsak svoj vrtiček. V glavnem, poletne igrarije zunaj, le da še ni prevroče in se še ne rabimo hladiti z vodnimi dejavnostmi, zato jih malo šparam za kasneje.
Nič, grem dat šefico spat, pa še jaz bom malo zalegnala. Bo pasalo:)

hvala za idejo, od petka naprej sva zlatolaski in jeva iz razlicno velikih skled supr je bla dramatizacija!

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

najprej noce objavt pol pa objav dvakrat

< Sporočilo je popravil Izabelina -- 20.5.2013 13:06:41 >

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

Tako. Nas je zdaj šest . Tamali fantiček zaenkrat zgleda zelo potrpežljiv in nezahteven, pa tudi radoveden. Posrečena kombinacija
Mož bo še cel mesec doma, otroci pa malo lutajo in si na novo postavljajo svoje mesto v družini. Vidim, da sta fanta malo zmedena, sploh tastarejši. Ni tiste ljubosumnosti, da se prav razumemo. Vsi so dojenčka sprejeli nežno in ljubeče. Le zdaj ne vejo, kako in kam s sabo. (to pomeni precej več kričanja, hitreje pride jok, kreganje. Pa ne slišijo navodil oz. prošenj) Običajno in pričakovano, vem. Tako da se trenutno lovimo in poskušava ugotoviti, kako žogo malo umiriti in tastarejšim otrokom vrniti mir in občutek ljubljenosti, varnosti. Počasi bo bolje. -no, danes je že bilo bolje kot je bilo včeraj, tako da bomo že.

Koliko bom ta mesec pisala tu gor, ne vem, po moje ne ravno veliko, z veseljem pa bom kopirala kakšne idejice za polepšanje dnevov. (naslednjič v trgovini kupimo sladkorne kocke. Prej si nisem predstavljala, da z njimi dejansko zidaš-malta pa to. Mislim, da bo ideja z navdušenjem sprejeta pri mojih malih gradbenikih. Tako da ronja hvala za objavo:)

oooooo, iskrene cestitke!!!!

pa kot si sama rekla, vsak dan bo bolse! (js sm to na tezji nacin doumela)... uzivejte v teh neponovljivo neznih trenutkih!

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

chezAnA - tudi od mene iskrene čestitke.

_____________________________

Pričakala sva! :)

iskrene čestitke

_____________________________

Vau, Chezana, cestitam, bravo!!! Vam želim, da se čim hitreje uglasite, pa saj tebi gre materisntvo itak odlično od rok :)
Upam, da se dobro počutiš in da ni bilo pretežko. Te občudujem, veš, jaz še za trojko ful cincam :)

Držte se!

PS: Mi gremo tud po kocke cukra, ja. Hvala Ronja :)

Chezana cestitke! Pa sorojencem tudi. Zelim vam mirne prve dni in tedne z novim clanom druzine.

chezana, čestitke še od mene! Sem veliko mislila nate te dni! (no, saj veš;) Javljam se ne, berem vas pa:). Ni kej za objavo, upam, da komu pomaga (dobra stran sladkornih gradov je, da ne rabijo nobene supervizije - razen potem umivanja zob:D). Bom pobrskala med neobjavljenimi še za kako tako enostavno reč, prilagojeno mamici z več otroki, posebej zate;). Pa ti maš vrt in je marsikaj izvedljivo (počakaj še kako leto, pa dobiš ideje še za zunaj, pred pragom:)

Pa svaka čast za 4! Jaz bi tudi... če... (finance + da mi nekdo garantira, da bo vse ok z njim/njo, ker po tehle mojih nosečnostih...) Enkrat bi te na zasebno malo vprašala glede teh financ - nekak si zaupam, da bom tem trem lahko nudila to, kar si želim - predvsem, ko so večji, dokler so mali, je itak veliko stvari zastonj in tudi ne rabijo ne vem kaj, lahko za 2 € narediš cel žur:D - kasneje pa se bojim, da ni tako izi... (ne mislim ne vem kakega ful strašnega luksuza, ampak da jih lahko peljeva v Zoo, galerije, muzeje, dopust na morjupa da imajo lahko kasneje kako interesno dejavnost, ki jih zanima... in se mi zdi, da že to precej nanese, ko sem tako malo računala, ko zmnožiš...) Vama pa to lepo laufa in se mi zdi super, sploh ker si ti lahko doma, z njimi... Pa sem te hotela za kak nasvet pocukat;).

Vso srečo, meitai je v delu:)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

O Čežanaaa čestitke !!!


Tudi jaz bi, če.... (bi bila stara ene deset let manj, pa že ta dva me sekerata , pa ja, finance, pa no mož bi mogu bit za, ampak to je povezano s financami, pa seveda spet bi mogli v "trgovino" na Šlajmarjevo po nove otroke...)

_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

Cezana, čestitke! Joj, kako gre hitro, kot da si včeraj napisala da si noseča... In potem bom spet priletela na to temo pa bo malček že eno leto star...Brrr, čisto prehitro gre. Uživajte!!!

Je pa pri meni tako da mi zadnje čase frendice in žlahtnice lušte delajo s četrtimi dojenčki, hi,hi...

Ampak potem pa pride dan ko lahko celo spim pop dve uri ker se tamali že full sami igrajo se pa vdam pod pritiskom tega luksuza (in še drugih, he he, ki jih je vse več )...




< Sporočilo je popravil skuštrana -- 27.5.2013 16:47:18 >

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

ja, eni ste fensi, pa si naročite otroke po naročilu, drugi moramo bit pa zadovoljni s tem, kar dobimo;) (to je baje odgovoril en veliki človek, se mi zdi, da Twain, ne me za besedo držat, ker je bil posvojen - sošolcu, ki ga je zato zafrkaval;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Hvala vsem za čestitke in dobre želje. Malček pridno raste in je, tasratejši so že občutno bolj mirni, jaz pa precej bolj spočita, kot sem bila pri kateremkoli otroku doslej (ok, prvi ne šteje, takrat sva bila oba še kao študenta in sva zjutraj lahko spala do takih ur, da me zdaj kar zaskomina, ko se spomnim), tašča pa mi vsak dan speče nekaj sladkega in dobrega. Samo zame Edino kar me malo skrbi, je njegovo stokanje med spanjem. Bomo videli, kaj bojo zdravniki rekli. Okužba s strptokokom b ni, to so že v porodnišnici preverili. Porod je bil kratek in intenziven, ampak od šoka ob tako hitrem porodu bi moral zdaj stokati manj kot v porodnišnici, saj je že starejši. Drugih pametnih idej pa stric google nima, tako da bom morala počakati na pregled pri zdravniku.

Ronja, je selitev že na obzorju? (Ker si rekla, da boš imela čez leto dni že poste o igri pred hišo) Upam, da ste že našli svojo hišico iz sanj:)
Pa hvala že vnaprej za ideje, izbrane z mislijo na nas:)

Kako nam uspe priti denarno skozi? Kaj pa vem, nismo pretirano zahtevni, ne trošimo denarja za bedarije (večinoma), imamo izpolnjene osnovne življenjske potrebe (stanovanje in vrt), veliko naredimo/pridelamo sami (tu bi se dalo napisati ogromno, pa mislim, da vas niti ne zanima toliko. Če pa katero zanima kaj več, naj le vpraša) , denar za večje projekte(streha, drenaža, okna, dovoz so že, čakajo še vhodna vrata in fasada, ko se bo hiša še malo presušila) namesko šparava na mojem računu. Pa gre. Še ostane nekaj za hude čase. Ne bi mogla reči, da živimo slabo, čeprav bi dobila socialno pomoč na CSDju, če bi zanjo zaprosila.(glede na prihodke na družinskega člana) Hodimo na morje, kupujemo sladkarije, igrač imamo preveč, oblek imajo otroci toliko, da se predali komaj zapirajo, otroci hodijo 2x na teden (oz 1x) na popoldanske plačljive dejavnosti, mož gre 1x ali 2x na mesec v savno, knjig imamo za eno celo sobo, letos smo bili v Franciji, fantje že planirajo, kako bi šli v Rim ... Ne vem, po moje živimo podobno kot vi, ronja, le da nama ni treba plačevati najemnine oz. varčevati za nakup hiše. Pa večino leta nam 3/4 hrane raste zunaj pred hišo. Pa ko gremo na morje, plačamo le bencin do tja, bivanje imamo zastonj v nonini hiši, hrano ap nekaj prinesemo s sabo, nekaj pa reste tudi na njenem vrtu. To pa že nanese toliko, kot bi dobila jaz, če bi hodila v službo. Ki pa bi bila takšna, da bi kar velik del popoldneva ali pa večera/noči šel za službo, če bi jo želela opravljati tako, kot je prav.
Mogoče pa znamo tudi malo čarati Tako, v spanju, nezavedno. Res, zadnje čase se mi dogaja, da v jaknah/bundah/hlačah, ki jih privlečem v omare ob menjavi letnih časov, vedno znova najdem kakih 5 EUR. Če to zdaj jaz začaram, da je v vsakem žepu nekaj, žepov pa imamo kar precej, se pa že nabere lep kupček:)

Tole debato redno berem. Ste fajn. Chezana, lepo si napisala. Pri dobrih ljudeh, ki dobro mislijo so čarovnije pogoste.

_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

Že na drugih forumih sem brala kakšno podobno temo, vendar me je od nekdaj zanimalo nekaj. Tudi pri nas imamo tri , sama sicer delam na domu, mož je precej na terenu, vendar so bili vsi trije otroci vpisani v vrtec po drugem letu starosti. Eden je še v vrtcu, dva sta šolska.Dopoldne ponavadi nekaj ur posvetim službi, nekaj gospodinjstvu in že je tu čas za kosilo , ko je hiša polna. Popoldne smo v veliki meri skupaj in nam je lepo, pa vseeno bi se zlagala, če bi rekla, da si ne oddahnem ko zvečer deca zaspijo in imava vsaj nekaj časa z dragim čas le za naju.V bistvu sem te trenutke najbolj pogrešala, ko so bili otroci še manjši in k sreči je bilo enako s partnerjem. Prav zato si včasih privoščiva dopoldne , vikend, popoldne le za naju. To se mi zdi, da je najina hrana za zakon in za dušo. Svoje otroke imam do neba rada in zdi se mi , da jim po svoje tudi na tak način pokažem ljubezen, ko poskrbim za svoje duševno zadovoljstvo in telesni počitek. Zmozgana, sfrustrirana , telesno in psihično sesuta mati po moje pač lahko bolj malo lepega nudi otrokom. In konec koncev tudi bolj malo lepega, prijetnega, ljubečega, ostane za partnerja. Nekje sem prebrala, da veliko mamic, ki imajo več otrok, nekako tri četrt zakona posveti njim in ko ptički odletijo iz gnezda, zakonca spoznata, da jima ni nič ostalo, da so ju družili le otroci, ki so bili doma, da se je pozabilo na partnersko ljubezen. Posledice so mnogokrat ločitve v zrelih oz. poznih letih.
Ko berem tele vaše dogodivščine, me zanima, kako je z vami. Ali si znate organizirati čas tudi za kaj drugega, kot so otroci (hobiji, preživljanje trenutkov le v dvoje, popoldnevi rezervirani za osebno razvajanje...)Pri nas je mogoče sreča v tem, ker nama pri tem pomagajo oboji starši , pa tudi družinski prijatelji si pomagamo med seboj. Drugače pa vas je res luštno brati in imate zanimive ideje. Samo tole me je pa res od nekdaj zanimalo, kako gre to v drugih družinah, kjer je več otrok, da pa so vsi doma, je pa še posebno poglavje.


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Patrino, po pravici povedano, je bilo s tem časom v dvoje lažje, dokler sem bila doma z njimi. Takrat so meli oni dop. mama-čas in so bili popoldne mirnejši in manj viseli na meni, zato sva se lažje zmuznila oz. vsaj kaj v miru pogovorila, zdaj pa naju 5 besed ne pustijo povedat, ker so tako sestradani pozornosti:D. Mal karikiram, ampak štekaš, kaj hočem povedat.
Najini otroci na žalost zelo malo spijo, tako da je tega izključno najinega časa odločno premalo, vendar se tolaživa, da grejo te stvari na boljše, zdaj je ipak en še dojenček... Pa kasneje grejo tudi popoldne po svoje in imaš spet čas zase:).

Sicer pa trenutno nisem nič pametna glede časa za vse, ker ga je za vse premalo in še dobre pol leta bo tako. Vendar oba veva, da je to začasno, da se imava rada in da včasih v življenju pač moraš stisnit, če češ kaj končat. Ne bi pa mogla celo življenje tako živet. Trudim se, da se malim to preveč ne pozna in potem seveda gre to tudi na račun naju - vendar če gre na račun malih, se sesujejo in potem imava midva še manj časa zase, tako da je obema jasno, da pač ni glih neke strašne izbire;). Sem mu hvaležna, da me razume in podpira in mi pomaga.

Hobijev imam en kup, vsake toliko kaj naredim, za svoje pojme zdaj izredno malo, nekaterim se pa zdi, da ful, tak da to je zelo relativno Oba sva dala trenutno vse na minimum, pač "izredne razmere":D. Če pa bi imela samo tamale doma, pa se mi zdi, da ne bi bil glih nek problem - da ne bi morala vmes delat za službo in da mi ne bi nič za vratom viselo. Potem si z njimi dop., pop. smo vsi skup ali so oni skup, zvečer pa jih popokaš in imaš čisti mir:). Če so pa v vrtcu, je pa 3/4 časa vsaj en bolan, torej tudi zvečer ni mira in ponoči se skoz zbuja,... tak da... če mene vprašaš, mi je una varianta zaradi bolezni lažja. Je pa utrujajoče bit ves čas z njimi, to ap ja. In je fajn tudi it v službo, nič ne rečem, fajn je delat različne stvari,... Vse ima svoje + in - ampak ker si ravno glede časa za naju vprašala, ti povem, da mi je bilo prej to veliko lažje skombinirat. Zdaj pa je ogromno nanj padlo in sva oba zmatrana ko cucka most of the time:D. Ampak kto rečeno -bit če bolje - čez 1 leto ziher:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

No nekako tako sem v startu tudi jaz razmišljala.Mislim v smislu, da bo bolje, ko bodo večji. Ko pa sta šla prva dva eden za drugim v šolo, pa mi je krepko padla opeka na glavo, ko sem videla, da ni bolje, temveč še bolj zahtevno oz. da imam med tem časom, ko šibam od ene pisalne mize k drugi, pa vmes zabavam najmlajšega , več dela kot prej in krepko manj časa. In posledično še manj časa ostane za naju. S šolo pridejo tudi popoldanske dejavnosti, pa vožnja enega sem, pa drugega tja...skratka šola in obšolske dejavnosti te zaposlijo še bolj kot prej ko so bili vsi trije predšolci. Vsaj pri nas je tako ( in mislim, da nismo edini). Zato sva midva ravno v tem času ( ko se skoraj nisva več videla) namensko uvedla tele trenutke, popoldneve, vikende le v dvoje, ki so sicer še vedno redki, vendar zato še posebej težko pričakovani. Ponavadi je to kakšen dan med šolskimi počitnicami, ko nimajo mulčki šolskih obveznosti in zato brez problema preživijo nekaj ur v varstvu. Od začetka sem imela sto na uro slabo vest, potem pa sem opazila, da mi ( nama) te zadeve neprecenljivo pomenijo. Predvidevam da vsi niso takega mnenja in da raje čakajo v veri, da bo boljše ko bodo otroci večji. Pri nekaterih verjetno je, spet pri drugih pa ne. Vsak zakon oz. družina ima verjetno svoj stil. V naši sva k sreči oba pravi čas opazila, da za vse nas ni dobro, da čas za naju prestavljava in prestavljava čisto na rep kolone obveznosti.
Ja ni enostavno biti večkrat mati in hkrati žena v dobrem pomenu besede....je pa vseeno čudovito

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Chezana, kako ste kaj? Gre? Kako je s 4 malčki palčki

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Hehe, ne poznaš situacije: mislim, da bo veliko boljše februarja 2014, upam, da bo takrat fertig. Ne poznam nikogar, ki bi na našem področju delal dr. in v zadnji fazi zato ne bi trpelo njegovo osebno življenje . Do takrat pa bova zdržala, oba veva zakaj in on me podpira, jaz bom pa njega čez kako leto:). Glede na to, da se ne pritožuje in pravi, da je srečen, pa da je meni tudi lepo z njim, čeprav sem malo zmatrana (ne zaradi njega)... mislim, da bomo pregurali:). Kosilo jemo skupaj, vsak dan in ve, da ga imam rada. Seks ti tako ne vzame cele noči;).
Verjamem, da smo ljudje različni, eni veliko več spijo, recimo:D. Midva od nekdaj velikokrat ponočujeva skupaj in zato navadno bolj trpi spanec kot pa skupni čas:D. Še vedno ga je premalo za najine pojme, vendar sva bila res razvajena: študirala sva skupaj, živela sva skupaj, med študijem sva celo delala skupaj... Tak da sva se velikokrat res gledala 24/7. Zdaj pač ne, ni pa to taka katastrofa;).

Kar se tiče kao tolažbe - ne vem, meni je vedno lažje vsako leto, ko so malo bolj samostojni. Enostavno zahtevajo manj, lahko si vzameš 5 minut, lahko se kaj zmeniš... Ni treba bit non stop pozoren, kdaj bo kdo moral na wc, pa ves čas pripravljat za jest itd... Pri nama gre pač z leti na boljše:)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ronja, pri nas je tudi lažje kakor otroci rastejo :-). Sedaj se že lahko z možem normalno pogovarjava kakšnih 15 minut na dan ... Padrino, koliko pa imaš razlike med njimi? Moja prijateljica ima 3 fante, stari so 8, 6 in pa 1 leto in pravi da je trenutno koma..ja, tastarejša dva sta zrastla in sta ok, ampak tu je pa še tamali ki ji vzame ta čas ki ga ima med domačimi nalogami...moji so od uha do uha bi se reklo , pa imajo iste okupacije - skupaj se igrajo, spijo, delajo neumnosti, hodijo na aktivnosti, tako da - ja, z leti je res lažje in imava več časa sama za sebe

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Živjo!
Uf, čas "zase", hm, se kar strinjam z Ronjo - vsaj pri majhnih otrocih (naša sta 5 in skor 3) je res tako, da več ko si z njimi, bolj so na izi in veliko lažje vsaj normalno poklepetaš z možem. Dokler sta bila tam do 2. leta, pa sploh nisem marala varstva (da mi midva medtem kam šla), ker sem za tisto 3urno odsotnost "plačevala" še 3 dni z nadoknajanjem crklanja Slaba računica, se ne splača.
Kadar sem čez dan jaz z njima, sta popoldne tok umirjena, da se imamo ful lepo in sproščeno in lahko midva po svoje klepetava, če sta dopoldne v varstvu, pa sploh ne prideš do besede, resno!

Tako da, ja, podpišem Ronjo 100%.

A dej no, shit, tole je glih moj plan! Čakam, da bo mlajši 6 in bom oba zjutri spokala v šolo, jaz pa lepo na izi z dojencom nazaj spat :)

You're not the only one with this emotion...


Pa kake mate vi to dojence, da lahko greste z njimi spat? moj dojenc spi 45 min na dan... Pa še to je zdaj takrat v vrtcu .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/