Potem verjetno to zamudiš, mladič se na plenice navadi in pol je tako kot pri našem M. ki za ponoči še vedno rabi plenico.
Je precej na tem, ja. Naravno noben ne lula rad tako, da mu vse po koži teče, vsi mamo rajši, da lulamo v prazno - ker tako je bilo tudi v maternici in tudi sicer ni to glih višek od užitka
. Zato so tamali vedno pripravljeni sodelovat - dokler se pač ne sprijaznijo in navadijo. Potem se pa lahko čisto navadijo na to, da jim je čudno, če je drugače.
Potem se pa včasih zgodi, da se otroci tako zelo navadijo plenice, da recimo ne morejo kakat drugače, ker jim je čudno, da bi drek štrbunknil v prazno, se ne morejo sprostit. In so že brez plenice, pa jo morajo dat za kakat gor
- sem spoznala že 2 taka primera od različnih staršev...
Da pa noče bit brez plenice, je lahko tudi tisti občutek varnosti, da je zamotan okoli bokov. R. je tudi hotela še kar nekaj ačsa met plenico na riti za zaspat. Pa je mela tetra plenico, polulala je itak ni, tako da smo lahko večkrat uporabili, potem smo jo dali prat, da je bila čista, pa ni bil problem.
Nekateri pravijo, da je fora v mikciji (kao da lulajo zato, ker jih zazebe, ko jih odkriješ, da bi jih dal lulat), vendar sem to čisto znanstveno preverila pri 3 otrocih in to ni res. Ker recimo poleti so bili skoz nagci, pa niso lulali kar tako (ok, se zgodi, itak, sploh če nisi pozoren, ampak na splošno pa ne), ko si pa dal na kahlo oz. flaško, pa takoj. Pa jih ni moglo bolj zebst, če so bili ves čas enako oblečeni. pa pri fantkih je itak bolj izi, ko jim sam flaško na lulčka natakneš
in ga ni treba ne vem kaj odvijat in ga niti ne zazebe. Saj večinoma noben ne verjame, dokler ne vidi, potem so pa paf, ap se jim dobro zdi
.
Ni pa to za vsakega. Je precej dela s tem - sploh psihično, ker enostavno ne moreš čisto izklopit otroka. Moraš za vsak cmihec bit pozoren, a se sam jezi nad kocko, al ga lulat
Tak da jaz po pravici povem, da to ni glih tko ajnfoh, pa da zna bit včasih frustrirajoče, ampak ko pa laufa, je pa pesmica:). Pa pri 3. itak že čisto pozabiš, da delaš nekaj drugače
. Sem se šele zadnjič spomnila, ko sem morala posrano rit pucat - madona, to pa res ni fajn
, ker moj mali ni niti stotinko sekunde pri miru in potem ga moram prav ornk držat (za moje pojme ful pregrobo, ampak če ga pa manj, pa mi bo dol čmoknil, ali pa z nogo v plenico po dreku šel...) in to ni nobenemu od naju lušnot. Tako da zame sploh ni izbire - pri njem se sploh nisva pogovarjala o tem, a ga bova dajala, samo KDAJ ga bova začela dajat
.
Je bilo pa ful smešno v p., ko sem ga dajala, pa so mamice vidle, da je neki naredil, pa sami uni vprašajčki nad glavami
Ja, kako si pa vedela? Ma, saj je povedal
. Ne vem, meni se je zdelo, da je tako lepo razložil
. Najbojlše je pa potem uno olajšanje - o, ja, mami, to mi deli... ne bi jaz to v plenico
. Pa fajn je, ker je koža ves čas na zraku oz. v spodnjih hlačah, ki dihajo. Svit ni mel NIKOLI vnete ritke, Lejla samo dokler nismo s tem začeli, Ronja tudi... Tako da ziher ni naključje...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/