Zelo te razumem. In ravno zato, ker si še mlada, se je pokazala ta razlika med vama. Ti si šla naprej, on je ostal tam kjer je bil. In on ne more biti vesel zate, ker ni zadovoljen sam s svojim položajem.
Meni se je zgodilo isto. Nekako 3 leta sva bila skupaj, ko sem potem vpisala faks in naredila prvi letnik, pa se vpisala v drugega...in saj veš kako je na faksu; pač drugače kot v srednji šoli. Cel kup ljudi, novi obrazi, ljudje z različnimi interesi, dogajanje...ma on je končal poklicno srednjo šolo in vsak dan hodil delat od 7-15 v delavnico. In ga je začelo motiti. Kako sem se oblekla, kdaj hodim domov, kje sem kadar vmes nimam predavanj, moje nove sošolke mu niso bile všeč, čakat me je hodil pred faks... pa sva se prej res krasno razumela, če ne ne bi bila tako dolgo skupaj.
Samo na neki točki nisva več pasala skupaj. Žal. Ja, jaz sem šla naprej, on je ostal tam kjer je bil. In seveda si je želel več, spodbujala sem ga, naj naredi vsaj tehnično šolo, da ima potem vsaj kakšno možnost. Je probal, pa pustil. Sori, ne morem se mu jaz opravičevati, ker sem šla študirat, ker sem že med študijem delala v ugledni ustanovi, kjer so cenili moje znanje.
In nekega dne sem preprosto ugotovila, da se nimava več kaj pogovarjat. Je pač prišlo tako daleč. Vsega se je nabralo preveč. In sva se razšla. Je bilo hudo, njemu bolj kot meni, pa sem preživela tudi to. Ni imelo smisla, nisva bila več na isti valovni dolžini.
Ne gre za to, da in ni več dober zate ali pa da si ti postala prevzetna; enostavno sta se vajini poti razšli. In točno to, kar počne on dokazuje, da je zelo nezadovoljen sam s sabo in ti zavida to kar imaš. Vendar žal je to njegov problem. Ti bi bila neumna, če ne bi izkoristila priložnosti. Res si še mlada.
Jaz imam sedaj partnerja, ki mi privošči čisto vsak uspeh, vesel je, ko dobim povišico in vesel je, ko vidi, da sem v službi uspešna (tudi če sem bolj kot on). Zato ker ima poštimano sam s seboj in je zadovoljen s svojim položajem in statusom.