Meni gredo pa pri taščah (na splošno) najbolj na živce tiste snahe, ki mislijo, da bodo tašče plesale tako, kot bodo snahe žvižgale in da so tašče lahko hvaležne, da jim sneha sploh dovolijo pogledat otroka, spregovorit s sinom ipd.  

Na živce mi ne gre nič

Me pa je zelo prizadela, ker nam ni pustila živeti. Zaradi nje smo odšli od nje. Čeprav smo bili vsak v svojem štuku. In naprimer, ko smo šli na morje je prišla v "naš" štuk in pustila vrata odprta, da se je njena mačka svinsko pokakala na naš nov jogi v novi spalnici (smrdelo po celi bajti in ne samo v spalnici). Ko smo šli k mojim na nedeljsko kosilo je ona dobila obisk in jih lepo povabila k nam in ne k sebi (saj imam ona VSE razmetano in umazano) js pa kolker tolk pospravljeno in stvari na mestu. Sponašala vsako stvar v hiši, da je njena ali pa od tasta ali od obeh. Ko sma z mojim želela dati na hodnih nov laminat je rekla, da ne ,da naj dava marmor. Ko sva ji kupila za roj.dan drago posodo in ko sta se z Mojim neki skregala, mi je vrnila darilo in rekla, da ona tega itak ne rabi. Da nas je obtožila, da smo mi krivi za tastovo smrt, ker smo mu dajali "nezdravo" hrano, a mi je sama prinesla gor pico in rekla naj mu jo spečem, ker ona nima pečice. Noben od sinov ni dovolj dober, čeprav so vsi neodvisni od nje in služijo vsoj denar. Da bova js in moj sinko revčka, da bo Moj dobil raka na prostati, da ne znam nič naredit pri hiši, da križanke rešujem, da me bo na CSD prijavila,....
joj, še pa še stvari... ko smo vsi še spali in se je "drla" kje smo, da smo lenuhi, da jo Moj izkorišča samo za denar, da smo jo nagnali v "klet" živet (čeprav je šla sama), da sem jo js nagnala v garažo živet. A, ko sem ji ponudla, da če hoče, da naj gre ona v sredinski štuk mi pa v spodnje prostore pa ji itak spet ni pasalo... In bolj kot sva si urejala stanovanje oz. sredinski štuk bolj je bila nevoščljiva in žleht in iskala prepire. KLjub temu, da sem imela novorojenčka, prišla direkt in porodnišnice (februar) je šla iz radiatorjev vodo spustit, da so ji v kuhinji dali radiator ven- v hiši pa ledenica, nič topole vode (js pa komi čakala da se v miru vržem pod en vroč tuš). ko je patronažna vidla, da sem že pred poporodno depresijo in sem se ji zjokala. In je Moj to povedal svoji mami,ona pa je šla klicat v ZD in "napizdila" patronažno in ji rekla, da nima več kaj hodit k nam ker češ, da se vtikuje v "naše" življenje oz. zadeve. Sva posadila travo, da bo poleti otroček na dekci gor ležal pa se kobacal ijn ko je zrasla je hitro šla kokoške iz ograje spustit in itak so vso travo pokakale. ..

In smo odšli k meni domov v eno majhno sobico v kateri smo vsi trije. Tam sva pustila najmajn 10.000eur in si ne moremo sedaj privošit, da bi šli za sebe živet, saj smo na nuli. Ampak za ljubi mir, raj živimo v eni sobici kot na 110m2 kjer jo moram gledati in poslušati njene hudobije.

Je pa res, da sem bila vedno tiho in vse na čim lepše povedala in se NIKOLI nisem hotla kregat, saj sem se predobro zavedala, da nisem v svoji hiši in da dejansko ni nič mojegaampak neka zasebnost pa vseeno mora bit. In če js nje nisem hodla dol motit, če sem že šla sem vedno potrkala (ona nikoli, ker v svoji hiši tega ne rabi).Pa je bilo verjetno to premalo. Aja, vrat od zgornjega štuka nismo smeli dol zaklenit smo se pa v spalnico zaklepali .

In sedaj trosi laži po celi "vasi" oz. mestu. Celo svojo žlahto je obrnila proti nam in kar je najhujše je to, da je klicarila tudi mojo družino in se jim nalagala, da jo je Moj pretepo in da je oh in sploh najslabši. Ko je vidla, da ji ni ratalo pa je mojim govorila, da sem še js neresna in kaj vse sem ji naredila...

Vas zanima še kaj?
Zihr bi se še kaj najdlo-žal...

Srečne tiste, ki imate taščo s katero se vsaj malo razumete.

Nič  , moja je legenda 

P1ka23: te popolnoma razumem. Tudi midva z mojim sva raje zapustila hišo tašče (in tasta), kjer sva si sicer uredila mansardno stanovanje, kot pa da bi prenašala njeno norenje do konca njenih (ali pa svojih) dni. In v tem sva se oba 100% strinjala. Stari in mladi večinoma nismo za skupaj....Pač nisva bila pripravljena žrtvovati najine zasebnosti in zdravega razuma. Itak sva (no ja, predvsem jaz) pa sedaj največja pras.... na tem svetu, blablabla. Živi in pusti živeti, pravim jaz.

In sedaj sva v najemniškem stanovanju, pričakujeva prvega otročka, in se počutiva svobodno (tašče pa nisem videla že odkar sva se odselila). Res pa je, da si vsak dan rečem, da imava to srečo, da si lahko "privoščiva" najemnino....ker ne vem, kaj bi sicer storila...

Hja tako pač je... in tud mi2 bi lahko spraskala denar za najemnino, pa moj (no tudi jaz) ni najbolj navdušen nad blokom. Tako, da sedaj varčujeva in denarce zlagava na kupček, da bova še pol kak kreditek vzela (brez kredita itak dan danes ne moreš skoraj nič narediti) in upam, da nam uspe it kmalu za sebe. Pri nas doma so nas veseli sploh sedaj ko že veselo hodimo oz. tečemo in skos neki dogaja. Babica je še v službi tako, da komaj čaka da pride domov da tamalga vidi. Pa še svojo spalnico nam je mislila odstopit, ker je njena večja kot naša, pa smo lepo odklonili
Samo ta naša bo kmalu premajhna, sploh, ko bo treba v roku 1leta it iz kinderpeta v pravo posteljo+ tega razmišljava še o kakšnem otročku, ki pa bo moral še malo počakati, saj sedaj ni prostora za njega. Ampak bo že .

Mi sicer hodimo na obiske (in še po kakšne igrače, ki smo jih pozabili in sedaj si jih je tašča kr prisvojila-me prav zanima  kaj dela z njimi?) ampak sem opazila, da ko pride moj sam domov, da se še kr mal nazaj drži, ko pa  prideva tudi mi2 s sinkom pa se vedno z Mojim začne prepitat pol pa še z mano. In ker nočem da tamali to vidi in sliši se lepo po čimhitrejšem postopku vsedemo v avto in odpeljemo.

Se mi pa pol joka po telefonu in prosi naj pridemo nazaj, češ, da je sama v tako veliki hiši in da ji je dolgčas za nami in da nas pogreša in da itak ne bo nič na on svet odnesla... Sorry, sam ne palim več na take "fore" oz. besede.

Kindersurprise : ČESTITKE za srečko nosečko :)
                         lepo božita bušija :)

P1ka23: hvala  ...pridno božava trebušček in komaj čakava, da se nama pridruži mali 

Uf, kaka žalostna tema. Sem kar šokirana nad enimi odnosi tu., o groza, kaj vse ene prenašate. me kar spominja na neke vrste nasilje v družini. saj veste, ko mož tepe ženo, ona pa NE odide stran zaradi različnih vzrokov (rada ga imam, nimam denarja, saj me ne bo več ipd.). Nam od daleč je to lahko opazovati, če si pa v njihovi koži ...

V glavnem, da se vrnem na temo - mi živimo pri tašči in "pratašči". In moram reči, da smo ju kar "vzgojili", kar pomeni nobenega vmešavanja v vzgojo in naše življenje. Ene stvari pač preslišim (npr. da mi pove, da sem premalo oblečena (jaz, ne dete!), ker se bom prehladila!). Ker že veselo zidamo, se srčno veselim dneva, ko bomo šli na svoje, ker pogrešam privatnost.

Ima pa moja tašča tudi take čudne - da bo mali prišel k njej spat (halo?) - ker moj je tudi pri stari mami v postelji spal ne vem kak dolgo ... ne vem, meni je to čudno. Otrok ima pravico do privatnosti. Tak revni pa spet nismo, da mu ne bi mogli svoje postelje privoščiti.

Aja, pozabila povedat še, da je malega hotela dati krstiti, midva pa niti cerkveno nisva poročena in itak da vsa oba proti. In sva rekla ne. In je rekla: kaj pa, ko bodo vsi sošolci hodili k verouku, on pa ne? (halo, ker ZATO hodiš v cerkev, ker VSI drugi hodijo! ) Pa sem rekla, da če bo pa sam hotel pri 10 ali 18 ali 30 letih, se bo pač krstil.

Kaj gre pa meni na živce pri tašči? Hmmm ... mogoče to, da je čist preveč mahnjena na čiščenje ... ja to bo to  ... joke ... ja res je mahnjena na čiščenje, ampak ker čisti samo svoje stanovanje je meni vseeno, tako da sem zelo srečna da jo imam tako kot je  .

mah... tašče...
jaz svoje nisem vidla že.. mislim da eno leto :)

oddalili smo se, ker ponovno prijateljuje z bivšo od mojega, čeprav je slabo leto nazaj sveto zatrdila, ker je prišlo do nekega incidenta s policijo med njima, da ne bo prestopila več praga njene hiše... ampak ok... naj prijateljujejo, mi je vseeno, problem je, ker sedaj obrekuje mene in mojega, da je on copata in da vse naredi, kot jaz rečem in da sem ga jaz izolirala od njih... svašta ej... nikoli v življenju nisem rekla, da ne bi smel kam it (halo, kolk smo pa stari) in zato, da se je odnos med njo in sinom ohladil, je sama kriva, saj vsem drugim verjame kot pa njemu ob izgubi očeta mu ni pomagala, ob ločitvi je vsem ostalim verjela, samo njemu ne, ob selitvi je bila fovš,.... v glavnem.. ne štekam...

vesela sem, ker sva na svojem, nobenemu nič dolžna in imava svoj mir, ki je zlata vreden in tudi vreden kredita, ki ga plačava vsak mesec

Pri moji tašči mi gre na živce le to, da je zelo občuljiva in vsako stvar jemlje osebno in je nato užaljena in prizadeta čisto brezveze. Drugače pa je ok.

... to da me ne mara zato, ker sem omrežila njenega sina. Marsikaj je bila pripravljena narest, da bi ga dobila nazaj ampak je HB skozi leta zgubila upanje.

Občasno imam občutek, da se zadnje čase trudi mal popravit svoj odnos z mano ampak je na žalost prevečkrat zasadila nož v moje zaupanje in je le to umrlo.


_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

Kaj vam gre pri taščah najbolj na živce?   Pri moji vse....kratko in jedrnato
Bi pa z veseljem imela takšno taščo, kot jo ima moj mož

< Sporočilo je popravil Saša27 -- 13.4.2011 14:35:48 >

_____________________________

True friends are hard to find, harder to live and impossible to forget!

Having a dream doesn't make you smart. Knowing it wont come true, that does.