maktub žal je tako ,ti si lahko non stop na bolniški ali pa tudi ne. Jaz vem da če bi šla v službo bi vsak teden bila na bolniški. In res je da starši so ogromno na bolniških zaradi svojih otrok,to je dejstvo.

Ne vem zakaj te delodajalec ne bi smel vprašati, če imaš otroke ali ne......po moje te povsem upravičeno to vpraša.....

A pa vsi delodajalci, kjer si iskala službo so ti rekli, da te ne zaposlijo zato, ker imaš otroka......?

Malo me to vseeno preseneča......ker jaz poznam precej žensk z malimi otroci, ki so v zadnjih mesecih dobile službo......niso to seveda neke bajne službe, so za določen čas ali pa tiste, ki jih zavod plačuje in jim ne teče delovna doba......

[

Ne vem, kje "piše", ampak je dejstvo, da so otroci večinoa pogosto bolni. Kot povsod, ap so tudi izjeme. Zagotovo je kar nekaj otrok, ki niso nikoli bolni in nekaj, ki so manj, večina jih je pa pogosto.
Jaz npr. sem bila v zadnjih 3,5 letih zase na bolniški le 1 dan. Za moja otroka pa več kot 40x. Amapk imam tako službo in delodajalce, da se da vse zmenit, delo pa tudi opravim, ko je za opravit - če sme na bolniški, naredim pa popoldne, ko je mož doma ali pa čez vikend, v skrajni sili čez noč - ampak se ne dogaja pogosto.



V bistvu te ne sme vprašat. To so osebne zadeve. Delodajalca uradno ne sme zanimati nič iz tvojega privatnega življenja. Ko sem bila na razgovoru za mojo 1. službo (ki je bila vse prej kot bajna, ampak bila je služba za moj poklic) me je direktorica vprašala, kaj pa poroka, otroci - sem bila v sebi zelo jezna, zaradi vprašanja (predvsem zato, ker sem si mislila, kako potem v tem opdjetju to naprej zgleda, če te že na začetku zbombardirajo) in sem ji odgovorila- ja, poročila se bo in otroke bom imela - ne jutri, ampak JA. Je rekla, ja, saj nekateri imajo otroke pri 40ih (kot ona - sem izvedela kasneje) - sem rekla, ja nekateri pa pri 20ih - jaz bom nekje vmes. Začuda so me vzeli v službo...

Samozavest res nekaj šteje - ampak ne nadutost - nekateri to kar malo zamenjajo

Pa srečno z iskanjem službe.

maktub

ne se sekirat preveč. enim gredo v nos otroci oz. dejtvo, da jih še nimaš(ker pol bo morebitna bolniška med nosečnostjo in porodniška), drugim potni stroški, tretjim to, da nisi dovolj ambiciozen in znanja željan, da bi vpisal podiplomca ter bi lahko delal preko študenta, nekaterim ne prija pogodba o zaposlitvi, ampak bi te raje vzeli kot zunanjega sodelavca z s.p....

vedno je nekaj

Res so osebne zadeve, ki vplivajo tudi na delo......na žalost je tako.....in če je nekdo vsak mesec dva tedna na bolniški, ga delodajalec mora plačat, delovni proces trpi, trpijo pa tudi ostali sodelavci, ki morajo opravljati delo namesto tistega na bolniški (pa niso za to dodatno plačani)......in če nekdo gre za eno leto na porodniško (pred tem pa še za 7 mesecev na bolniško)....mora delodajalec spet iskati noveda delavca.....

Pač, določene osebne zadeve se pač nanašajo tudi na delo......

Povečini se strinjam s tabo.
Že res, da vplivajo na delo, ampak vprašat te pa še vedno ne smejo. Saj lahko na delo vpliva tudi to, da si ekstremni špornik (možno, da pristaneš v bolnišnici, na ponavljajočih bolniških in podobno), pa te o tem nihče nič ne vpraša.
Res je, če si na bolniški, trpi tek dela - ponekod je to "usodno" za delovni proces, ponekod spet ne in se lahko najde rešitev, če je pripravljneost na obeh straneh.
Pa če si za otroka na bolniški, ta čas delodajalec nima nobenih stroškov s tabo - če si zase, pa ja.

v trenutni službi dajem skozi že 2. porodniško. pred prvo sem delala 2 leti šla na porodniško, 1 leto delala (bila vsaka mesec najmanj 1 teden doma zaradi bolezni hčerke  ) zdaj sem pa spet na porodniški.v  očeh delodajalca sem totalna zguba ali ne?

se pa strinjam, da enostavno ni prav, da smo še vedno SAMO ženske tiste, ki gremo na bolniško/celotno porodniško. če bi se stvar malo bolj porazdelila sem prepričana, da ne bi bile tako nezaželjene. žal pa ni tako ... 

< Sporočilo je popravil misar -- 9.12.2010 13:11:35 >

_____________________________

čebelica Lana in trotek Nejc

Seveda ima stroške.....ne opravljaš dela in delo stoji.....ali pa ga mora opravljati nekdo drug......

Nima stroškov - ima pa probleme. Saj sem zgoraj napisala tako (da trpi tek tela).

HJm, če si vsak zelo zelo želi službe bo tudi na tako vprašanje, kot je "ali imate otroke" odgovoril in se ne bo zmrdoval. Je pa res, samo poglejte malo naokrog, koliko  je mamic doma na bolniški zaradi otrok. Sama jih poznam malo morje, ko otroku skoraj nič ni, pa so po cel mesec doma. Recimo 1 tedne v službi , 2 tedna na bolniški, 1 dan v službi,...itd. Pa četudi mamica noče na bolniško, takih otrok v vrtcu ne sprejemajo. Jih pošlejo domov.

Kaj bo storila, če otroka v vrtcu pošlejo domov že zaradi prehlajenih očk, doma pa ni varstva? Se pravi, četudi bi marsikatera hodila delati in otroka imela bolnega, bi, pa nima varstva. Delodajalec pa ima s tem samo probleme. Zaposli take osebe, potem nima dejansko nič od njih, plačuje stroške, delo pa razdeli med ostale delavce, kar pomeni da novega delavca-mamice ne potrebuje ali pa da zaposli nekoga brez otrok.

pa saj se lahko deli, če se dogovorita ti in tvoj partner. obvezno koristi 105 dni porodniške mati, ostale dneve si lahko ali delita, ali ima porodniško samo mama, ali samo oče.
ravno tako bolniška. zakaj pa naj ne bi šel oče na bolniško???
ok, porodniške ne dam, je pa bil nazadnje moj doma s tamalo, ko je zbolela. al sem ena izmed redkih, ki se lahko pohvali, da mož vzame bolniško?
če je tako, je to žalostno...

Jaz se ti pridružujem, sva pa obe med redkimi srečnicami, ja. Ampak priznam pa, da pri nas moj g. Mož vzame bolniško izključno zato, ker on dobi plačano, jaz pa ne, če me ni. Don't ask, why - tako pač je. In posledično je g. Mož plačan, ko je doma zaradi otroka, jaz pa tačas lahko delam - in ni primanjkljaja.

no, potem pa mu moram povedat, da ga ne dam
očitno je že to, da pokaže voljo, da hoče vzet bolniško za SVOJEGA otroka, danes veliko...

dobr smo zbrale...

On je izbral mene. Sam si je kriv.

MisliL. Mislil. M spol.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

ni se treba prec hvalit  čeprav je lepo a ne.
z mojim dragim sva dogovorjena, da jaz jemljem bolniško, ker imam enkrat slabšo plačo od njega. v tem primeru, če sem jaz na bolniški/porodniški njemu ne grozi odpoved dela zaradi istih razlogov, kot imamo težave ženske. lahko pride do drugih razlogov vendar ta ni med njimi. njega enostavno na delovnem mestu katerem je, ne potrebujejo, če majka pol leta oz. če ga ne bi bilo vsak mesec po en teden. pri moškem se kaj takega (se mi zdi) še manj tolerira. ni prav, to me jezi. tud jaz bi bila rada še kaj drugega kot samo mama, pa žal v tej situaciji ni mogoče.

lahko še nadalje razpredam pa ni pomena...

_____________________________

čebelica Lana in trotek Nejc

no no, ne takoj vse v isti koš metat na podlagi dveh stavkov. ustavi konje

_____________________________

čebelica Lana in trotek Nejc

mene pa nekaj zanima. večina nas, ki smo v službah imamo varstvo urejeno tudi glede bolezni otroka. recimo vskoči katera od babic, tako, da če res ni hudo hudo ne rabim bolniške. in zdaj question za milion dollarjev:

glede na to, da nam višajo starostno mejo do kdaj bomo morali delati se sprašujem, če bodo naši otroci, ko bodo iskali službe lahko rekli podobno kot mi....ja varstvo imamo urejeno (ne mislim s tem na vrtec ali šolo) ampak v primeru recimo viroze, prehlada, kadar mora biti otrok doma. a bodo lahko rekli....imam preskrbljeno varstvo, če bodo babice in dedki njihovih otrok (torej naša generacija) še stalno v službah?


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

mojamura, pa saj je večinoma ŽE tako (pa sem letnik 30+, znanci pa tudi tam okoli). Pri nas so še vsi v službah (in kot kaže, bodo še nekaj let ), tako da smo prisiljeni iti na bolniško ali pa na dopust. Sicer pa je res tako, da je še vedno čudno oz. vsaj nenavadno, če vzame bolniško oče, kaj šele porodniško. To vem iz lastnih izkušenj - vedno se vsi začudijo, ko jim omenim, da si z mojim deliva porodniško (oz. dopust za nego in varstvo otroka), prav tako tudi bolniške.
Ja, zgleda je moj že kar kičast Očitno pa bo treba kaj storiti tudi v tej smeri - bolj aktivirat očete, da ne bo to več tako samoumevno viselo na mamah, sicer pa kakor katerim ustreza oz. imajo možnosti.

Mogoče si pa ena redkih ki dovoli možu vzeti bolniško.

A si tudi med tistimi redkimi, ki možu dovolijo vzeti porodniško?

Mislim, da gre tu v prvi vrsti za rahlo pretiravanje. Sama sem bila večkrat v podobni situaciji in sem dala skozi kar nekaj razgovorov.Nikoli , res nikoli me ni nihče zavrnil zaradi otrok.Vzroki so bili vse prej kot to..npr. prevelika oddaljenost od službe, previsoka izobrazba (!!), vnaprejšnja zasedenost del. mesta (nekoga so že imeli  poiskanega za  tisto del. mesto)...   Treba se je nečesa zavedati: marsikaj , kar  potencialni delodajalci vprašajo, po zakonu ne bi smeli. Vendar to vseeno počnejo. Če imaš hrbtenico, ne boš svojega otroka nikoli zatajila, pa če si še tako želiš službe. Temu se reče samozavest, pozitivna naravnanost, iskrenost, ...to je le nekaj sposobnosti in lastnosti, ki jih večina delodajalcev išče pri bodočih delavcih. Če pa si na razgovoru ves negativen, če jim streljaš nekaj v smislu, da te to ne smejo spraševati, ter jim raportiraš svoje pravice...hja, tako pa res ne pustiš bogvekaj dobrega vtisa. Pa še nekaj...če iščeš delo zato, da bodo ostali v žlahti tiho, je čisto nekaj drugega kot če si resnično sam želiš v službo. Zagnanost, pripravljenost za delo, inovativnost, pozitivna energija...se že na daleč vohata...

Tudi midva sva par, ki si je moral večinoma sam pomagati pri varstvu in negi otrok, ker imava starše še aktivne ( v službah), po drugi strani pa preveč bolne, da bi nama bili v kakšno posebno pomoč. Vse se da, če se hoče. Res, da je kriza za službo, vendar se vedno najde kakšno delo, če le hočeš delati. Res! Tudi kaj pod mojo izobrazbo sem počela, če v svoji stroki nisem ravno dobila dela. Se je pač treba včasih malo tudi nižje spustit. Prav zato sem še vedno mnenja, da je prisotnost staršev pri bolnem otroku  poglavitnega značaja in ne varuške in sto in en sorodnik. Otrok je le eden ( ali dva ...redko kje trije ), služb je pa kljub sedanji krizi , še vedno več.


< Sporočilo je popravil pelin -- 9.12.2010 17:11:55 >

ma to je bolj odgovor na odziv ljudi, ko povem, da je bil moj na bolniški... pač jaz zaradi službe ne morem biti kadarkoli doma, in če lahko moj pomaga... zakaj pa ne? plačo imava pa kar enako, tako da tu ni nobene spremembe.

drugače pa je tašča upokojena, moja mami pa še dela, in še nekaj časa bo, tako da... se pa da vse zmenit. mi pa ne vem, če bomo lahko vnuke pazili, ja

tehnofil - če bi bilo treba, to ne bi bil problem. je pa dejstvo, da potem ne bi tako dolgo dojila - do 11 meseca 4-5* dnevno, potem smo začeli zmanjševat. če pa bi dobila ravno službo, bi pa itak da on šel. niti ne dvomim v to, da bi mel kak pomislek

ok, je veliko odvisno od delodajalca, samo lahko rečem, da pri nas ni zaradi tega niti izgubila službe nobena mamica, niti ni bila to ovira pri zaposlitvi. sodelavko je pravzaprav direktor zaposlil med nosečnostjo (prej je delala preko študenta), da je prejemala malo več porodniške

sama pa otroka nikakor ne bi zatajila...

Približno toliko kot od delavca.

Iz aviona se vidi razlika med tistim, ki išče delo (in se bo običajno tudi med bolniško poskusil prilagoditi tako, da bo za vse vsaj malo prav) in tistim, ki išče službo in komaj čaka, da gre lahko z ene bolniške na drugo - in kjer druge možnosti, kot da ostane doma, niti noče videti.

Ne vem, kje je ta večina. Večina mojih prijateljic, z mano vred, smo doma z otroci, ki zbolijo. Babica lahko vskoči za kako uro ali dve, če imam kaj nujnega, celo bolniško pa ne bi mogla pregurat na ta način.

In doma nisem nikoli kar taklo, ker bi bil otrok zdrav, jaz bi pa vlekla bolniško. Pediatrinja me ponavadi še "prosi" naj ostanem še doma, če se da.


Bi bila zelo vesela,  če bi jo koristil, ampak se res ni dalo drugače, kot da sem doma jaz. Zdaj pa je tudi iz "ekonomskih" razlogov to boljša varianta.

< Sporočilo je popravil sazi -- 9.12.2010 18:19:54 >