točno tako kot je rekla ZARA, večina nas ne dela več do 14 ure, kot včasih, in ko se privlečeš ob 16:30 in kasneje domov si želiš malo miru in časa z otroki. pa da kaj pospraviš in postoriš, ne pa da obiske gledaš. mi čez teden nismo veseli obiskov, razen, če si jih naročimo, ker drugače nimajo/nimamo časa. tašča in tast prihajata recimo na 14 dni enkrat, včasih se ne prikažeta tud po cel mesec.živita preko ceste. vedno pa prideta nenapovedana. sem jih vesela. še bolj bi bila vesela, če bi mi kdo kdaj ponudil kako roko v smislu, da pelje otroke mal na luft za kakšno urico, da jaz v miru kako malenkost postorim doma. saj pridejo zaradi vnukov ne da mene gledajo al kaj?? sploh, ker moj partner ni pa nikoli pred 18:30 doma. (sem jih že prosila, da če imajo kdaj čas in voljo, da otroke povarujejo...očitno nimajo volje) moji starši živijo cca 150 km stran, tako, da se vedno dogovorimo za srečanje, ker bi bilo seveda hudo neprijetno, da uletijo, ko nas ni doma .

obiskovanje 2x tedensko nenapovedano...ja mene bi motilo, sploh, če bi pri tem pričakovali, da da jih strežem, ne da preživljajo čas z vnuki.

seveda to je samo moje in izključno moje osebno mnenje, v izogib prepirom tu

< Sporočilo je popravil misar -- 26.11.2010 10:40:39 >

_____________________________

čebelica Lana in trotek Nejc

Moji starši enkrat tedensko k nam ali pa mi k njim.
Nekatere ste me kar napadle. Moteče je to, ker tašča in tast prdeta, kadar le omenimo da smo doma, potem pa čepita cel popoldan, celo pozno v noč. Če bi se oglasila na kavico, me ne bi motilo. Ker se jima nočem zameriti, jih seveda ne morem "nagnati". Razmišljam samo, kako bi jim na lep način povedala, da rabimo tudi čas zase.
Upam, da nisem izpadla kot kakšen zmaj, pač sem želela slišati kako je pa pri vas...

Ja povedat boš morala. Poveš lahko lepo, glede zamere, pa bodo morali razčistiti sami.

Ne vem zakaj je taka težava povedati da jih radi vidite, da pa tudi potrebujete čas za sebe? Mogoče bi morala vnuka/injo večkrat paziti pa bi imela tudi vidva več časa.

Vedno se najavita,ko prideta in smo vedno doma,ker jih enostavno obožujem in sem jima hvaležna za sina,ki sta ga tako lepo vzgojila ...............

ooo, tole je pa tako... lepo... skor sem sladkorno dobila
ej, hecam se... sorči

naši pridejo nekje 1* tedensko, včasih tudi večkrat, včasih pa še to ne,  kljub temu, da smo oddaljeni okol 5 km, saj mami še dela, v izmene, jaz pa dopoldne, vikende pa imamo večkrat eni ali drugi zasedeni, tašča pa je na obisku skor vsak dan, saj živimo v isti hiši
sicer sem njenga sina mogla mal prevzgojit  - ok, danes pada sneg, pa me mal daje...

drugače pa - če mi kaj ne paše, ji to povem, ona pa men. pa tud če se katera potem malo drži... kmalu mine, saj vemo, da je boljše, da si povemo v obraz, kot pa da bi okoli govorile za hrbtom. če smo pa kam namenjeni, pa to povemo in ji rečemo, naj pride kasneje ali naslednji dan...

< Sporočilo je popravil vesna_b -- 26.11.2010 14:17:26 >

Jaz tudi malo, pa za to ni niti najmanj hvaležna ali vesela...
Prideta voščit za rojstne dneve ali če kaj prosiva, pokličeta cca enkrat na teden, povabita k sebi cca na tri tedne. Mi tako ustreza, pa njima (verjetno) tudi.

Mi imamo tako natrpan urnik čez teden, da niti pod razno ne pride v poštev, da bi vsak dan sprejemali obiske.
Se pa zato skoraj vsak dan slišimo. Zvečer, ko je tamala že v pižami "poskajpa" obe babici.

Zato Pika - odkrito povej, da vam zmanjkuje časa.

moji cca 3x na leto. obvezno najavljeni.
tasca in tast cca 3x na leto. obvezno NEnajavljeni.

pri mojih sem sama z otroci cca 4-5x tedensko najavljeni.
pri njegovih vsake 2 meseca 1x najavljeni.

ravno prejsnjo nedeljo sem ****is dobila skoraj. klice tasca, ce pridemo. sem rekla, da ne, naj pridejo oni, ce zelijo. AMPAK NAJ OBVEZNO POKLICEJO, če se odlocijo. ravno, ko sem juho nalila v kroznike, se pripelje avto. je nama obema z mozem po 1 sočna priletela iz ust.

pa predno me napadete: sem vedno vesela, ko pridejo. ampak zaboga milega, kako ne razumejo, da se pri nas prej javi. pa vedno, AMPAK VEDNO recem: ooooooo, dober dan! zakaj pa niste poklicali, da pridete? ne pali!
ene parkrat nas ni bilo doma in so nas klicali, ko so pred vrati stali. aj jbg!
niso pa cisto blizu je kar 40 km.




< Sporočilo je popravil *miska.mcc* -- 26.11.2010 16:55:46 >

_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Z mojo mamo živimo v isti hiši, tako da se vidimo vsak dan.
Z taščo enkrat na teden ali pa 2 tedna (me nebi motilo če bi bilo večkrat, ker moja mala obožuje obe babici in je rada z njima).

Jaz sem odraščala z babico ki sem jo vidla vsak dan in je to nepopisno lepa vez in niti slučajno ne želim svoje otroke prikrajšat za kaj takega kot sem imela jaz z svojo babico.

Razumem pa tudi da bom jaz enkrat babica in si bom želela obiskovat svoje vnuke tako kot tudi svojo hčerko (čeprav bo odrasla)


_____________________________

25.08.2005 Alja

Vse v življenju enkrat mine! Sreča, žalost, smeh in solze; vse je le trenutno stanje. Zato uživajmo vsak trenutek posebej in bodimo srečni.

3-5 na leto, moji 5-8 na leto. Hodimo pa mi k njim

_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

Tašča mal večkrat na leto, moji starši pa mal manjkrat....Oboji starši živijo daleč..tašča 75 km, moji pa 1000km, tako da se z mojimi starši po msnju vidimo, pa še to enkrat na teden, ali pa enkrat na dva tedna.

1-2krat na leto. Čeprav nisem ravno njun fan, se mi zaradi otrok to zdi odločno premalo.


_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

"O, super, da ste prišli! Moram skočit v trgovino pa mi ni otroke sabo za vlačit. Naslednjič pa na aerobiko, na pijačo,... Krasno!


_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

Z njegovimi se vidimo 1x na teden (ni bilo vedno tako in sem zelo srečna, da je zdaj tako ), z mojimi pa še precej manj (mojadva oba še delata, mami je bizi, pa zaljubljena in že tako nima dovolj časa za vse, čeprav bi si želela več videt, samo se včasih kar težko skoordiniramo (včasih gremo mi k njegovim, včasih k očetu, včasih gre ona kam - pogosto,...), oče ne živi v istem kraju in je tudi kar bizi, da ne moremo ravno kadarkoli uletet - k njemu pridemo recimo 1x na mesec za 3 dni, bi šli še večkrat;) On se oglasi, kadar pride v LJ, samo nima vedno časa in če že, je dostikrat zelo na hitro).

Zdaj se vsi prej najavijo/mo (moji so se vedno) in zdaj tudi vsi razumejo, če nimamo časa (tu je bilo treba malo pogajanj s taščo, ampak na srečo je to delo opravil lubi). Meni se zdi ta pot najelegantnejša, ker jaz recimo nisem zlepa nič dosegla, pa mi lahko verjameš, da sem se trudila in povedala na 1001 diplomatski način. Enostavno diplomacija ni delala, včasih pač zataji - se pa vsekakor splača najprej tako poizkusit .

Če ne bo šlo, je bil tisti nasvet, ki ga je miška prebrala, verjetno moj: moja tašča je prihajala pri Ronji non stop in nikoli ni znala it domov, tudi če ji je recimo lubi direkt rekel... In ker jaz tudi nisem hotela bit nesramna, ne pa nikakor ni hotela razumet, sem se vsakič, ko se je najavila, da prihaja, začela odpravljat in šibala nekam s tamalo. Ko je kake 10-20x prišla v prazno stanovanje ali pa smo se na hitro mimoišči na vratih in sem samo šibala, je ugotovila, da to izsiljevanje nikamor ne pelje in začela malo bolj poslušat, če rečmo, da zdaj ne bi imeli obiskov (to se je vedno strinjala, da rabi družinica mir in da res ne sme bit nobenih obiskov - in grdo gledala, če je še kdo drug takrat prišel - samo ona se je smatrala kot del te družinice in ne kot obisk). Zdaj se zelo trudim, da se ne menim jaz z njo, ker mene vedno obrne , lubija pa ne. (malo narobe svet, ampak takle mamo;).

Je pa zdaj res super, fajn se razumemo, vesela sem ju, ko prideta, ali ko pridemo mi (se tudi najavimo, seveda), onadva sta nas pa tudi vesela. Smo našli svojo nišo - ni glih tam, kjer si je ona želela, niti ni glih tam, kjer bi jo sama postavila kar se mene tiče (meni bi bilo tudi na 10-14 dni dovolj), ampak je pa po moje najboljše za otroke - ravno prav, da imamo čas še zase (torej zanju), pa da se vseeno dovolj vidita z vsemi babicami, dedki in strici, prijateljicami,... ki jih imata radi.

Mene je streznilo to, da se mi je Ronja en večer čisto zjokala: "Mamiii, pogrešaaaam teee!" - medtem ko sem bila na dopustu! Non stop obiski pri babici, non stop eno letanje,... Takrat se mi je srček razklal in sem si obljubila, da jima tega nikoli več ne bom naredila, družina na prvem mestu (moja ožja družina - torej tamalidve + lubi, da ne bo kake diskusije v to smer, kot po navadi ) - ne samo v besedah, ampak zares. Od takrat naprej smo vsi 4je neprimerno bolj srečni. Včasih enostavno moraš bit bolj sebičen, "i learned it the hard way" .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Živim s taščo (tast je pokojni) pod eno streho, s tem da smo mi 3 zgoraj v svojem stanovanju. Vidim jo vsak dan, k nam gor pa ne pride, razen če kaj vpraša ali pa prinese. To pa je tudi vse. Moja starša živita predaleč (Srbija) in prideta recimo 2x na leto. Gremo pa mi dol in ostanemo približno en mesec.

Samo nekaj me zanima, zakaj vas toliko motijo ti obiski? Pa ne samo tašče in tasti...ampak nasplošno. Pa kaj nismo dovolj odtujeni eni od drugih, zakaj se še bolj zapiramo vase. Zato pa je toliko depresivnih in živčnih ljudi, ker se premalo družimo, premalo se smejimo in veselimo. Res, da so časi takšni da je do službe težko priti, ampak ni vse v tem. No, to je moje mnenje.


_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Pri nas je tko da sta tašča in tast spodaj in tast redko pride gor (parkrat na leto), smo bolj mi ob nedeljah dol na kosilu, tašča pa pride 3x tedensko gor na kavo, seveda brez najave, sej nima daleč, tud če pride ko nas ni al pa mam kaj pomembnega za delat.

Moja starša sta stran točno 1 km, pa se oglasita 1x mesečno, pa se vedno vsak dan mimo vozita, vedno pa se prej najavita. Smo pa tud mi 1x tedensko sigurno tam, včasih čez poletje tudi vsak dan

Moj oče pride vsako dopoldne in še popoldan 1x z mojo mamo. Ja vsak dan.  Čeprav oba z možem delava. Jaz samo popoldan.
Tast pa tašč pa še nista prišla obiskat vnukeca od kar se je rodil. Čeprav bi srčno rada da prideta in da sta del njega. Ampak očitno še po 8mesecih nista začutila želje da bi ga spoznala.  Žal..
Moji se prej niso najavljali. Od kar pa smo se malo skregali in nismo 4 tedne imeli stikov je sedaj popolnoma druga pesem. No dopoldan pride deda nenapovedano, ker itak vemo da pride. Popoldan pa prej pokličeta.. Kar prej ni bilo tako.
Malo je naporno, ker z možem delava kontra. Tako da se nič skoraj ne vidima. On dela vikende, jaz tudi. Ampak družine sma vseeno vesela. Sploh pa ko vidima kak je vnukec srečen ko ju vidi . In onadva prav tako . Vsak dan ko prideta je kot da se nebi emsec dni vidli. Pozdravljanje, lupčkanje, cartanje.. Zelo, zelo lepo.


_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

Moja tašča se prisveti gor vsaj enkrat na dan, kar me ne moti, če uporabi tisti gumbek ob vratih na katerem je lepo in nazorno narisan zvonec. Živec mi dvigne, ko se mi pojavi ko duh za ritjo in se dobesedno skoraj podelam od strahu . Sicer nalahko potrka in vstopi, sam pri treh mulcih si lahko predstavljate, da ni tišine. Seveda imamo šrango še vsakič, ko kam gremo, sam kaj čmo, taka je in tako imamo radi. Stari pride redko.

Mojedva sta hodila 2 do trikrat na teden napovedano otroke pogledat. Glede na to, da smo kot familija precej navezani eden na drugega in z mojim VD fotra eden brez drugega ne kupiva niti ene tehnične stvari, avta, prikolice, fotora, je blo to super. Kako zelo super je to blo vem pa šele zdaj, ko je VD očeta hudo zbolel in nam ti obiski zelo manjkajo. Zavedam se, da se lahko zgodi, da ga kmalu ne bo več med nami, in srce se mi trga.

Drage dame, pomislite, da lahko čez noč nesreča, bolezen, karkoli vzame vaše taste, tašče in da nič ni tako hudo, da se nebi dalo potrpet. Konec koncev imamo samo eden drugega na tem svetu...

< Sporočilo je popravil kalbo -- 29.11.2010 10:08:51 >

Zelo zelo se strinjam.

mogoče res zato, ker je totalno pomanjkanje časa in bi radi preživeli nekaj kvalitetnega časa v krogu ožje družine, da se ne bi še mi med sabo odtujili. so, obiski so zelo dobrodošli, če upoštevajo, da bi bili včasih radi tudi sami, ne pa da bi se najraje še z nami na morje odpravili. NE, sami gremo...


s tem se sicer strinjam, sam isto velja za moje starše. ne rabim jih zmeraj gledat in isto lahko zbolijo... rada vidim, da so tako eni, kot drugi prisotni v življenju mojih otrok, dokler seveda ne začnejo preveč pametovat in se vsiljevat.
ampak rada pa tudi vidim, da smo kdaj sami trije, oz kmalu sami štirje, saj se znamo prav dobro imet / zamotit in nam tud paše...

Mi živimo nadstropje nad taščo in tastom, moram rečt da zelo poredko prideta gor, smo vsi navajeni da po 2x na dan spodaj skupaj pijemo kavo in se tam vse zmenimo. Okol lune se pa zna zgodit da pride tud tast mal na "obisk" .
Moji straši pa so par km stran od nas - se vidimo nekje 1x na teden, pa se vedno najavijo. Imam pa ponavadi očeta vsako dopoldne - če sm doma na malici.
Druga zgodba pa je moja stara mama, ki živi pod mojimi, in ne zamudi nobenih obiskov, kadar ma mami obiske je ona na vratih, to pa res preseda, da se z nikomur ne moreš pogovorit kakor ti paše..., da nebi o zasliševanjih - kdo, kam, kako, zakaj? , saj se skregaš, samo to traja najdlje 2 dni, potem pa je vse po starem...
Hvalabogu da nimam take tašče...

Hmmm obiski...

Tašča...pride vsako jutro,pa še najmanj enkrat v dnevu.Namreč živimo v isti hiši.
Tasta obiščeva z mojo ta veliko hčerkico na pokopališču,ter mu nesemo svečko.
Moja mamica pa nima vozniškega in je bila pri meni,ko sem rodila ta drugo hčer.Hodimo pa mi k njej na obisk...Jaz še posebno,ker se ustavim z vrtca pri njej,al pa samo na kavi.

Ne hodim pa k njej na kosila,ker sama dela v hotelu in je zelo zaposlena...

< Sporočilo je popravil DanijelaNeli -- 29.11.2010 22:40:04 >

Točno tako sem jaz razmišljala. Potem, ko se mi je starejša punči zjokala, da me pogreša in to medtem, ko sem bila na dopustu... In potem, ko me je v istem dnevu 3x skoraj zbil avto (sem z biciklom, pa ne grem počasi, se ti hitro zgodi, da te kdo spregleda) in to točno medte, ko sem to razmišljala, da se vse splača potrpet, ker se lahko babici kaj zgodi in jo bomo pogrešali,... no, takrat sem pa ugotovila, da nikjer ne piše, da bodo stari starši prvi umrli. Da me lahko danes zgazi. In da se bom takrat sekirala samo zato, da nisem bila včeraj, ko smo si vsi želeli, z njimi doma, namesto, da bezljamo po obiskih, ki si jih ne želimo... In takrat sem nehala tako razmišljat kot ti, da je treba potrpet in dala prednost temu, da se ima naša družinica fajn. Ne vem, kako je pri drugih, za nas pa lahko rečem (za vse 4), da nam to res ful bolj paše in da smo zdaj bolj srečni, vsi 4je. Pa tudi babica zdaj ni nič nesrečna, našla si je svoje hobije in se meni zdi bolj srečna tako, kot pa če ves čas samo čaka na vnuke in živi dobesedno samo zanje. Težko govorim zanjo, vendar meni deluje zdaj bolj zadovoljno.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ronja prosim ne bluzi. Obiski mojih dveh niso bli nikol nezaželjeni niti moteči tako zame kot za mojo ženo za otroke pa itak da ne. Motečih obiskov nebi gledal trikrat na teden. Tud moja tašča mojih otrok niti slučajno ne moti, mene pa samo včasih, pa še to ne preveč.

Se pa tega kar praviš prekleto dobro zavedam, čeprav bi blo za mojo psiho bolš, da se nebi, sam to ni bil moj pojnt.