Razumem kaj misliš s tem konstantnim hranjenjem. Naš ima zdaj obdobje (star je leto in pol), ko poje kosilo (precejšnjo količino) čez dobesedno 5 minut pa stoji v kuhinji in vpije am am. Mi2 ga v takem primeru poskusiva zamotiti (če je jedel 5 minut prej). Če pa mine vsaj slaba urica mu dam pa kak prigrizek - suho sadje, pol riževega vaflja, kak kosmič (rad je kar suhe), krhlji jabolka, pomaranča... Izogibam se sladkim mašilom. Seveda kdaj poje tudi kak piškot, ampak ne 10x na dan. Pa obroke ima redne ob približno istih urah.
Je pa dejstvo, da otrok pač hoče jesti, če jejo drugi. Mi2 se zato kakšnim izletim v shrambo izogibava (nama nič ne škodi 
) Če pa že jeva, pa jeva zdravo in mu dava kak košček.
16.02.2011, 15:51
tinkamarinka
118
Podpišem Gino
meni je grozno, ko starši že tako male otroke začnejo sekirati s hrano. Jaz imam hčerko, ki bo maja stara 3 leta in ima blizu 20 kg (105 cm). Ampak ni debela in niti na misel mi ne pride, da bi ji omejevala hrano. V varstvu je več kot ostali, pa kaj pol, saj je tudi večja od ostalih. Popoldne je z nama kosilo, če hoče pa še večerjo, vmes pa veliko sadja (jabolka in mandarine, rozine).
Pa v kratkem se lahko to obrne, ko naenkrat ne bo hotela več jesti, sploh pa ne takšne koločine kot sedaj. Pol se boš pa spet sekirala, ker ne je dovolj? V glavnem ne sekirat otrok zaradi svojih prepričanj in kompleksov pri hrani. Ker pol se ti lahko zgodi to kot se je na r.d. od svakijinih otrok: 8 letnik pravi 6 letni sestri: HITRO JEJ, PREDEN MAMI VIDI.
04.03.2011, 10:53
Urska09
1067
Hmm...po svoje te štekam, ker imamo podoben "problem". Tamala sicer (za moje pojme) ni debela, je pa kar konkretna. Ima cca. 90 cm in 14 kg. Vsakič, ko sliši ropotanje krožnikov ali odpiranje omare in hladilnika, je takoj zraven. Ves čas bi nekaj mlela. Pa se ne sekiram, ker je tudi njena mami taka
. Pa sem med bolj suhimi. Je pa res, da imamo precej zdrave prehranjevalne navade (nič bele moke, sladkorja, riža, veliko zelenjave, sadja,...) in se zato verjetno ne pozna, da ves čas nekaj jemo. Vsi .
07.03.2011, 08:20
barni
1096
Ha ha, pri nasi se pediatrinja ni mogla verjeti, da je naša pri 39 stopinjah in totalno zabasanem nosu, vidno prizadeta zaradi viroze, vseeno mislila na hrano
. Pa so ji dali enkrat neko blazno grozno tableto za poejst. So ji jo zmešale z vikikremo. In je naša rekla, da bi še? DA ne omenim, da je tableto potem pojedla na suho, samo zdrobila sem jo z žlico. No problem, samo da se lahko poje. Niso mogli verjeti. No, vsaj s tem nimam problemov. Na sirupe je pa itak nora. In ko je imela res hudo slinavko z gnojnim vnetjem dlesni zraven in polnimi ustami aft, je ona vseeno jedla in pila vse! Jaz že pri eni afti trpim, ona pa se ni dala motit. Malo je sicer jamrala zraven, ampak jedla pa je. In naša še NIKOLI ob bolezni ni shujšala. Kvečjemu je malo manj jedla, ampak to manj je tako, kot nekateri otroci normalno pojejo. No, saj pravim, sreča je, da se nam ni treba bati dehidracije, trkam.
Kaj čmo, po mami je, tudi jaz se borim z mojim apetitom, ves čas bi lahko jedla. Naša dečva se zjutraj zbudi in reče, da bo za zajtrk jedla mesek in krompir?? Poje 2 jajci za zatrk, pa gremo na kavo in zmaže še rogljič, pa popije 2 dcl soka z vodo in poje še vse piškote, ki jih dobiš zraven kave. HALO?! Pa kam da? Ji dostikrat rečem, da ji bo trebušček počil, če bo toliko jedla!
Pa ni ravno nek aktiven otrok, je bolj umirjena, prej sedi in bere knjigo, kot da bi tekala naokoli. Skratka, vidim, da bo revca celo življenje gledala hrano in se bo morala nazaj držat, kot mamica... K sreči imamo bolj na izi prehrano doma, ker imamo za drugega družinskega člana dieto, ki preprečuje belo moko, bel sladkor, segrevanje maščobe (razen kokosovo maslo), svinjino, suhomesnate izdelke...tako, da po mojem tudi to pripomore k temu, da na videz ni debela.
Ma ja, vseeno mi potegne včasih živc, ko pojemo zjutraj zajtrk, nekam gremo in pridemo do tja in je ona že na smrt lačna...............
13.07.2011, 20:12
katy83
6488
no, jaz pa avtorico teme razumem, ker je pri nas situacija popolnoma enaka, mali je kot termit (velik je 77cm in ima 12kg) Pa v bistvu s težo ni nič narobe za moje pojme, ampak jedel bi pa čisto non stop. Vse kar vidi. Ko sem pediatrinjo vprašala kako je z omejevanjem hrane, je rekla, da je to težko, edino naj pazimo kaj mu damo. Še dobro, da obožuje sadje
. Res pa je, da sem jaz velikokrat lačna, ker sem izbirčna
in me sadje ne nasiti (to je v moji glavi), če pa vzamem kaj druga pa je mali takoj pri meni. uf, sem zabluzla...skratka razumem avtorico, ker mi imamo večne borbe s tem, da o tem, ko gremo na kaki obisk sploh ne govorim. 
Dreamhorse sem pa citirala zato, ker imam kolegico, ki ima 3 leta staro punčko in resnično zelo malo poje čez dan in sva se ravno zadnjič pogovarjali, kateri je hujše...in vseeno sem morala priznati, da je to, da otrok ne je verjetno res hujše in bolj obremenjujoče.
13.07.2011, 21:01
pelin
1701
Jaz osebno pa mislim, da je precej huje hrano otroku odtegovat kot pa ga spodbujati da bi več pojedel...Pa imam sama več izkušenj z neješčimi otroki...še naš mali je takšen falot, da bi najraje jedel kot en mali ptiček in ga moramo ves čas spodbujat in ga masirati , da bo imel več mišic, da bo bolj hitro zrasel in podobne nebuloze, ki pa k sreči zaležejo ...
Sem se pa s tem, da je treba otroku hrano odmerjat oz. odtegovat srečala eno leto v vrtcu v skupini predšolcev....Vse petletnike je naša pediatrinja na rednem pregledu poslala v laboratorij, kjer so jim poleg drugih zadev preverili tudi holesterol...Kar štirje fantje iz naše skupine so bili na meji kar se tiče holesterola, in jih je označila kot potencialne kandidate...Starše je opozorila, da naj skušajo malo bolj gledati kaj otroci jedo in naj jim poskusijo privzgojiti čim bolj zdrave prehrambene navade...Starši so nas prosili, naj tem fantom ne dajemo dodatkov pri vrteških obrokih, če pa se to pač zgodi, naj bo ta dodatek le v obliki solate, sadja...Meni je bilo to v začetku nekaj najbolj groznega, ker v življenju do takrat nisem nobenemu otroku odtegovala hrane oz. je bilo večkrat obratno...Moram pa reči, da so se fantje, seveda ob primernem zgledu in vzgoji doma, kaj hitro navadili na sadne in zelenjavne dodatke, večinoma, pa so bili zadovoljni z enojno porcijo...
Lahko rečem, da starše, ki se s pametjo spravijo k temu, da bi otroku vcepili čimbolj zdrave prehrambene navade, resnično občudujem. Predvsem če jim s svojim zgledom pokažejo, kaj je prav. Nikakor pa ne podpiram tistih, ki so zaradi lastnih težav s težo in večnega zadrževanja pri hrani in stoletnim shujševalnim, obsedeni s težo in izvajajo na otroke sto in en bolan pritisk in jih s tem pehajo še v večje težave ...
