Joj, tehnofil, tebe je pa toooooook luštno brat...

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

temu se reče, da sta partnerja pripravljena skupaj duhovno rasti. če eden od njiju na to ni pripravljen, drugi pa, se veza slej koprej konča v razpadu, ker se partnerja sčasoma preveč oddaljita drug od drugega. torej, tudi če zaljubljenost prekrije pogled na napake, če se oba zavedata, da morata skupaj duhovno rasti, je veza na dobri poti, da postane uspešna.

torej podpis pod tehnofilov zadnji post - res lepo povedano in bistvo zadeto. stvar je treba rešit dolgoročno. za bučo namreč.


< Sporočilo je popravil mateyka -- 9.11.2010 22:59:43 >

Tisto, kar imenuješ lotosov cvet, bi tudi z bolj kmečkim imenom enako dišalo .

Čeprav..
..meni beseda duhovna rast ne diši, ker je v veliko primerih instant nadomestek za potrebno delo na sebi (in v sebi). Grem na dva, tri tečaje duhovne rasti in že mislim, da "obvladam" in da sem sposoben čez noč spremeniti svoje življenje. Sploh nenadno navdušenje nad razniimi duhovnimi rastmi zna sodelujoče potegniti v svojo instant past.

kaj čem, to je pač tvoja osebna alergija na določeno terminologijo načeloma pa beseda rast ne bi smela pomenit nekaj dokončnega, ampak stalno spremembo, brez postankov - angleži bi rekli continuous change (in s tem mislim na "gor":)
poleg tega jaz ne vidim v tem "ujemanje" partnerjev, ampak zavedanje obeh da je treba delat na sebi (da ne bom uporabila besed, ki jih ne maraš;)

ampak ok, če želiš svojo terminologijo, brez "slovarčkov" z drugih področij , tudi prav. sorry za intermezzo


< Sporočilo je popravil mateyka -- 10.11.2010 20:46:07 >

Mateyka, portal je javen in  se ne rabiš nikomur opravičevati za intermezzo.

Na kaj imam alergijo in katerih besed ne maram, pa na tem mestu ni bilo govora .

meni gre pa na živce, ko nekateri rečejo-ZA VSE JE KRIVA ŽENSKA!V tem primeru jaz JAZ sem kriva,k pospravljam,kuham,delam vse, on zelo malo, ali nič, pa sem še vedno za vse kriva JAZ WTF?OK, pa mi vi povejte, kaj naj storim, da bo kaj naredu, oz., tud če ne bo, pa da ne bom jaz KRIVA?
Sprašujem pa predvsem Technofil, ko bom šla jutri nardit kosilo, k moj ga ne bo, zakaj bom kriva tega, da moj otrok ne bo lačen?Itak, moj ne bo skuhal, lačnega otroka ne morem imet, jaz bom jamrala, da sem spet jaz skuhala, pa kriva bom tud jaz, k sem dobra mami...ali po tvoje-bolje bi bilo, da jima nebi skuhala, bosta lačna, no vsaj trapasta pa ne bom, ane

_____________________________

Moj najsvetlejši sonček Pika-25.5.2003
že 6 let čakamo bratca ali sestrico...zdej že 8..

Tu se strinjam. Vseeno pa je njemu precej bolj komot. Vendar srečen za to gotovo ni, sicer mu ne bi bilo treba pit. Nihče ni srečen, če je neuporaben.


Se strinjam. NIhče ni rekel, no, vsaj jaz ne, da je naletela nanj, kar tako.

Se strinjam s tabo tudi v tem, da lahko napako ponavlja, če ne najde vzrokov. Vendar imam občutek, da je punca tako zmatrana in izmozgana od vsega skup, da trenutno niti ne more it tako globoko po sebi brskat. In po prvem postu, na katerega sem odgovarjala, zadeva ni izgledala tako tragična - bila je napisana s humorjem in v vsaki vrstici se je kakšna našla, vse smo že kdaj pobrale njegove štumfe verjetno . Samo jih ne pobiramo vedno. to je velika razlika.


meni se je zdelo, da ima več kot dovolj in da se že zelo sprašuje, kaj je narobe z njo ("lahko mi rečete, da sem neumna, itd...imate prav") Kaj je njo do tega pripeljalo, da se ne čuti vredna ljubezni kar tako - zaradi same sebe in da si jo mora zaslužit, ne vem, ker ne poznam nje in njenega otroštva, življenja... Tako da tu ji težko pomagam...


V principu res, vendar recimo pri nama imam občutek, da sva oba popravila nekatere najine slabe lastnosti (tudi če jih nisva izkoreninila, sva jih vsaj omilila), čeprav sva jih drug pri drugem tolerirala, naju niso tako motile, včasih so nama bile celo simpatične - torej partnerja niso tako motile kot imetnika. Bistvo je torej, da vsak spozna svoje napake, nihče si jih v bistvu ne želi imet...

To velja tudi za bučinega moža, saj si verjetno ne želi celo življenje trepetat, kdaj ga bo imela dost in ga vrgla ven in jo držat samo s tem, da ji otroka pod nos meče... Otrok bo enkrat šel, tega se verjetno tudi on zaveda.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Pa že 7 let sem jaz kriva, k pospravljam, ane....bolje bi bilo, ko nebi(by the way, moj se nebi sekiral), pa da bi črvi lezl iz korita....

_____________________________

Moj najsvetlejši sonček Pika-25.5.2003
že 6 let čakamo bratca ali sestrico...zdej že 8..

buča, tehnofil se drugače izraža, ampak misli predvsem to, da če ne popenimo dovolj, s tem dopuščamo določeno vedenje. Recimo jaz sem bila tudi v bistvu "sama kriva", da je tašča uletavala in da je skoz visela tu. Saj kadar je prišel lubi, je hitro spokala - ker ji je znal dovolj "grdo" povedat, jaz pa ne, meni je bilo nerodno tako rečt. In zato sem bila sama kriva. Ona pa je bila "kriva", da je to izkoriščala. Ljudje vejo, do kod lahko pri kom grejo.

Ti moraš pokazat svojemu možu, da je zdaj pa DOVOLJ in da se tega ne greš več! Ultimat, konec, tako ne boš živela in pika! Ok, skuhaš kosilo, ker bo sicer otrok lačen, jasno, ampak potem NE pomiješ in prosiš njega, če lahko on. Razložiš mu, kako se počutiš, kadar ignorira tvoje prošnje za sodelovanje pri gospodinjstvu in da si zmatrana in da si takega življenja ne želiš in ga tudi ne boš več živela. Ljudje začutijo, kdaj imamo RESNIčno dovolj. Prej pa lahko težimo in težimo, pa se nič ne spremeni. Ker se nismo spremenili mi: ker se nismo odločili, da KONEC, da se ne bomo več pustili manipulirat, ker naš plan B še ni izdelan. ko je izdelan in ko drugi VE, da ga bomo tudi uporabili, takrat se dostikrat odloči spremenit.

Samo za to se moraš najprej ti spremenit, to je hotel tehnofil povedat. Da veš, da si vredna, da te ima rad - brez pucanja. Da imaš dovolj moči, dovolj visoko samopodobo, da se ne pustiš poniževat. Lej, vsako od nas lahko kdo useka. Vendar se bomo zelo različno odzvale nazaj. Tega, kaj se ti enkrat zgodi, ne moreš vedno preprečit, to, kar se ti ponavlja, pa večinoma lahko, ker to izvira iz nekega vzorca iz otroštva (v veliki večini) in ko ga razumemo, lažje gremo naprej.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ja, na začetku res tako izgleda. Ampak slej ko prej se vsak zave, da tako ne gre več naprej. Celo moj bratec se je: je uvedel urnik pucanja kmalu potem, ko sem se odselila, hehe. Baje čisto naključno sovpada . prej ga ni pa nič motilo. Ampak enkrat ugotovijo, da je treba res naredit. Dokler tega ne vidijo, jih zaman prepričuješ, da je pa to res treba. Ko pa enkrat on ali otrok nimata več kaj oblečt, ker je vse umazano, takrat pa ugotovi, da je perilo RES treba dat prat. Pa ko ni več čistih krožnikov, ga bo moral umit, če si bo hotel kaj vzet za jest. Pa ko bo hladilnik prazen, bo ugotovil, da ga je treba napolnit, če noče bit lačen. Res je to veliko lažje naredit PREDNO imaš otroke, samo j* ga, zdaj jo že imata, moraš pač drugače postopat, pa seveda bo malo dlje trajalo, ker ne boš mogla met take šok terapije in ker je že navajen,d a ga že 7 let strežeš.

Ampak dokler boš razmišljala, da nimaš kaj naredit, bo on to čutil in se vedel temu primerno: saj itak nič ne more, lahko me samo nažene, tega pa že ne bo naredila. ko boš v sebi imela plan b in začutila moč, da ga uresničiš, če se zadeva ne popravi, bo to začutil tudi on. In če te ima rad, bo spremenil svoje obnašanje.


< Sporočilo je popravil ronja -- 12.11.2010 11:10:23 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ronja ampak jaz sem se spremenila!!!Ne vem kako se lahko še drugače spremenim!In povedala sem mu že ničkolikokrat, da imam pa tega res dost!

_____________________________

Moj najsvetlejši sonček Pika-25.5.2003
že 6 let čakamo bratca ali sestrico...zdej že 8..

Moraš mu še pokazat in moraš najt v sebi tisto moč, da boš plan b izvedla, če plan a ne bo šel v določenem času. Tebi je res dovolj, vendar pa še nisi začela ukrepat (ne, da mu rečeš, zdaj pa dovolj, ampak da pripraviš plan b in da on res ve, da ga boš izvedla, da si prepričana v to, ne da misliš, da nimaš kaj drugega naredit).

Meni je dovolj tega, da ne obvladam računalnikov, ampak dokler se s tem ne spoprimem, mi nič ne pomaga. Lahko se vsake toliko kaj naučim in bom nekam prišla. Ampak če pa si res rečem: zdaj pa dost in grem in študiram par dni skup en program, bo to hitreje. Bom pa večkrat frustrirana zraven. Zato moram bit bolj odločena, da to res hočem, ker ni lahko. Zato si moram priznat, da me je strah, da mi ne bi ratalo, pa je potem lažje strah premagat. Ne vem, kaj tebe zavira, ampak nekaj te. Nekaj še drugega kot ljubezen do njega. Bojiš se, da bi kaj? Bila sama? Prikrajšala hči za očeta? Še kaj drugega mogoče?


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jaz te pa razumem. Lahko mu rečeš še milionkrat, pa ne bo nič drugače. Ker...saj sem že napisala prej...on te je zelo dobro razumel že prvič, samo se ne strinja s tabo in noče da bi bilo drugače kot je zdaj. Poleg tega mu tvoje rohnenje ni dovolj grozno, da bi nehal. Verjemi mi, če bi ga vsakič stresla elektrika, kadar bi pustil zokne na tleh ali ne bi pospravil za sabo, tega ne bi več delal. Tako ga pa ne strese elektrika, samo tisti valovi, ki jih doživlja kot bla bla bla pridejo in tudi minejo. In se samo od sebe vse pospravi. NIma vzroka, da bi nehal. Če mene vprašaš imaš samo eno možnost - začeti moraš absolutni štrajk v dejanjih. Pa je vseeno ali odideš proč in s tem njemu postaviš ultimat ali pa štrajkaš v svojem vedenju do njega. Pri slednjem sicer lahko vzameš katerokoli od taktik, ki so ti blizu, ampak ne vzami iste, kot jo že skozi ponavljaš, ker ta očitno ne deluje. Najbrž je to prepričevanje, jeza ali kaj podobnega. Torej lahko ga ignoriraš do nadaljnega. Jaz tega iskreno rečeno ne znam, nekateri so pa v tem odlični in tudi dosežejo svoje - enostavno nehajo komunicirat. Lahko štrajkaš na način, da se odstraniš od doma za cel dan z otrokom vred, pa prideš samo spat domov. Lahko si ful prijazna, ampak ga načrtno preskočiš v dejanjih - se pravi si ful nice, ampak narediš kosilo samo zase in otroka, opereš samo svoje in otrokovo, pač skrbiš samo zase (in otroka), pustiš prazen hladilnik,... vzameš njegov avto in trošiš njegov bencin, njegov mobi ko drugič zvoni in se ne zgane vržeš direkt v smeti, ...drobtine iz mize mu streseš na posteljo.....dejanja, štekaš, dejanja poganjajo svet ne besede. Ker dejanja so elektrika. Tole kar zdaj počneš, je zaletavanje v zid, ne deluje. Probaj s kakšno drugo taktiko.

Pa še o tistem, da sta se našla prava dva. Seveda sta se, ampak jaz mislim, da ona ne uživa v tem niti nikdar ni. Je bila samo toliko zaslepljena in naivna, da je v resnici mislila, da človek sploh ne more biti dolgoročno tak do svoje partnerke, da če imaš nekoga rad, da si se naučil, da se človeka upošteva, če ti pojasni, kaj ga prizadane. Poleg tega njej očitno ni tako zelo težko delat.Najbolj verjetno je sklepala, da nikomur ne more biti tako zelo težko rit premaknit, kadar gre za nekoga ki ga imaš rad, kot njemu v resnici je. Do težave prihaja predvsem zaradi tega, ker je ona sklepala, da ima opravka z enim zdravo-odgovornim-odraslim človekom, za katerega bi vse zgoraj našteto v bistvu zares veljalo. Vendar ga nima. Zakaj tega ni takoj videla, oz. zakaj je kljub vsemu vztrajala - predvidevam da zato, ker ni želela sama sebi priznat, da je sploh možno, da ima v resnici tako nezrelega človeka ob sebi. Ni ga želela gledat v tej luči - želela si je nekaj drugega tako močno, da se je slepila z izgovorom, da je z njo nekaj narobe, da ga ne more prepričat, da so njej te reči tako pomembne - namreč prepričat v to, da bi ji bil partner, ne pa še en otrok zraven. Naivno v bistvu, na čisto eni drugi ravni nezrelo, ampak po moje nisem daleč od resnice.

Moje sporočilo moraš prebrati še enkrat, ker si "prebrala" kar sploh ne piše. Pravim ti, da ni rešitev prenehati kuhati / skrbeti. Rešitev je poiskati pomoč in to strokovno, ne na forumih.

Vse ostalo, kar pišem zraven pa samo to dodatno razložim zakaj.

Zato poskusi preprati v smislu, da ti sporočilo lahko koristi. Meni osebno je vseeno, kaj boš naredila. Če pa te kaj iz sporočila prizadane pa še posebej pozorno razmisli, saj tam kjer zaboli, tam se skriva problem. Česar pa ne razumeš (ostali/nekateri dobro razumejo) pa je razlog v prizadetosti.

Ne išči rešitve, kako bi spremenila partnerja. S tem vališ celotno odgovornost vajinega (nenormalnega) odnosa nanj, kar samo  pomeni da svojega deleža odgovornosti ne priznavaš. Na tak način pa se nihče ne bo spremenil.


Če ti ne paše, lahko tudi neham pisati v tej temi. Ker namen sigurno ni, da bi se s tvojimi problemi izživljal.

Tehnofil, jaz se s tabo globoko in v celoti strinjam, ampak.....tudi ti predvidevaš, da gre za dva odrasla in odgovorna osebka, ki želita ohraniti vezo in se potruditi za odnos. IN meni osebno se zdi daaaaaaleč najboljša pot, da poiščeta strokovno pomoč. Oba. Ker imata oba problem. Vendar....jaz v tej zgodbi nisem prepričana, da take sorte moški sploh hoče kakšno strokovno pomoč - govorimo o zelo nezrelem človeku - tudi če ona še tako hoče iti.
Kaj misliš, buča, bi on hotel iti?

Gina,ga bom vprašala, tudi mene zanima, če se je pripravljen potruditi za naju na tak način.Jaz bi.
Technofil,dobro sem te prebrala, vem kaj misliš, da se moram v prvi vrsti jaz spremenit, ker sem kao jaz vsega kriva-zdej, če bi te osebno poznala, bi te zagrabla za ušeska, pa se zadrla:JEBENTI,A RES NE VIDITE DA SEM SE SPREMENILA????????Samo kako njega spremenit, pa ostaja uganka...

_____________________________

Moj najsvetlejši sonček Pika-25.5.2003
že 6 let čakamo bratca ali sestrico...zdej že 8..

Jst tut tehnofila ne razumem, kot da ti govori, da si vsega kriva samo ti. Kriva si TUDI ti. Oba sta kriva oz. odgovorna. Vsak ima svoje probleme za poštimat. On ne pospravlja recimo, ti pa pospravljaš za njim (sicer težiš, podpraviš pa na koncu vseeno). Se pravi on ima problem s tem, kako prevzet odgovrnost, ti pa imaš problem s tem, kako ne prevzet odgovornosti...
V bistvu ne rabiš it nujno nujno skupaj z njim na terapijo. Lahko greš sama, kjer boš začela spoznavat sebe in spreminjat SVOJ delež, ali ti bo kasneje (predvsem v dejanjih) sledil tudi on pa je odvisno samo od njega in od tega, kolk je pripravljen delat na sebi. Lahko bo začutu, da je to to in bosta začela skup rast, lahko bo odšel stran, ker ne bo zdržal pritiska oz. tvojih sprememb, lahko pa boš šla ti, ker boš vidla, da se ne spreminja in da si zaslužiš boljše...En kup enih variant se lahko izcimi iz tega.
Ampak bistvo vsega je, da drugih ne moremo spreminjat, lahko se spremenijo samo sami. In prej ko boš sprejela to dejstvo, prej se boš v resnici začela posvečat sebi in svojim spremembam. Praviš sicer, da si se že spremenila...lahko je to res. DOo neke mere. Ampak še vedno ne dovolj, da bi se nehal status quo v tej zvezi. Ko boš naredila resnično spremembo oz. ko boš prišla do bistva problema, ki ga imaš, potem se bo to poznalo tudi na vajinem odnosu. Pa ne si zdej ti spet prevest, da imaš samo ti problem...probej to razumet kot to, da lahko spremeniš samo sebe.
Obvezno pa si preberi še knjigo Najina ljubezen od Hendrxa, jst osebno sem našla v njej ključne odgovore zase in za najino zvezo...potem sva pa iz tam gradila naprej...in še vedno gradiva...

Vso srečo pa upam, da uspešno rešita tole.


_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Aja, še to mi povej- koliko misliš, da ima tvoje oz vajino otroštvo opraviti z vsem skupaj?

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Joj buča, nisi ti razumela pointa. Mogoče si se ti res spremenila v svojih pričakovanjih, ali drugače rečeno, samo na plano si jih dala na ogled, ampak toleriraš pa še kar vsa ta dejanja...ajd, mal si jezna zraven al pa ornk, to je pa tudi vse. Tako da spremenila se bistveno nisi.
Če bi kakšna druga ženska srečala tvojega, pa bi se začel tako vest kot se vede, bi drvela s svetlobno hitrostjo še isti dan proč, kolikor jo noge nesejo. Ti si pa to spregledala. IN si bila še kar z njim. In je naredil isto stvar, pa si bila še kar z njim. IN še nekaj novega, pa si bila še kar z njim. In zdaj, ko dela milion neprimernih reči, ko ne moreš več....si še kar z njim. Toleriraš ga na nek način. Glasen že mogoče, ampak toleriraš. Štekaš. Če bi šla v svetovalnico, bi te naučili, kako od takih zbežiš prej ko se z njimi zapleteš. Ne bi ti bil niti seksi niti simpatičen. Odbijal bi te, ker je neznosen za živet. IN če bi se ta hip dovolj cenila, bi te tudi odbijal. Čustveno, psihično in fizično. Pa se nisi toliko spremenila. Toleriraš. Še kar.

Če bi se spremenila toliko, da te lekcije več ne bi rabila, je več ne bi imela. Enostavno.
Očitno še rabiš to, ni druge razlage.

Verjetno se moraš naučiti sebe cenit.

Da ne boš zdaj slučajno šla res po kakšno strokovno pomoč
Vse odgovore imaš v sebi!

Ne vem. Verjamem, da imaš DOVOLJ!!! In to je dobro. To je začetek.

Enostavni nasveti: "pusti ga", "preseli se", "zaživi po svoje" (ni nujno, da v tej temi) se mi zdijo kot nasveti zagrenjenih žensk, ki niso bile pripravljene se potruditi za zakon in so rajši stisnile rep med noge in šle "ker si zaslužijo boljše". Ali pa so se trudile in v njihovem primeru ni bilo uspeha, pa sedaj svojo izkušnjo neuspeha dajejo kot rešitev.

Sam vidim rešitev samo in le skozi reševanje vajinega medsebojnega odnosa in s tem vajinega zakona in na koncu, ne pa najmanj pomembno - družinskega okolja v katerem otrok raste v zdravo osebnost.

Da pa bi otrok lahko zrastel v zdravo osebnost, moramo prvo sami odrasti, ozdraveti osebnostno. Prepričan sem da nihče ni tako osebnostno zdrav, da ne bi mogel biti še bolj.

To kar si ti kriva je toliko, kolikor je vsak za sebe kriv, da je prišel v situacijo v kakrkšni se znajde. Ne gre za krivdo. Gre za potrebo po ugotavljanju, kaj me je (z  moje strani) pripeljalo v takšno situacijo.

Sadaj pa se bom zadrl: Tisti, ki je bolj zdrav vidi nezdravo stanje bolj jasno. On je oče tvojega otroka. Razen če nisi šla z njim kr tako, potem si z njim zanosila zato, ker ga imaš rada. ZATO KER SI BOLJ ZDRAVA SI DOLŽNA POVLEČI NJEGA IN SEBE iz začaranega kroga nezdravega odnosa.

In šele na koncu (ti pa si šele na začetku), če nič, prav nič ne pomaga, moraš iz ustapljanja rešiti vsaj sebe in otroka. Ampak to sedaj sploh ni opcija.

Sem šel še enkrat brat tvoj prvi poust. Težave, ki jih opisuješ - rešljive. Kaj buli v kompjuter? Morda veš? je to igranje igric, gledanje pornografije, ali delo. Če je zabava potem gre za zasvojenost. Če gre za zasvojenost enega je vedno vključen tudi drugi, le da je vloga drugega bolj skrita.

V prvi vrsti je odkrit pogovor. O tem, kaj te moti. Ne. Ne kaj te moti, ampak o tem, kako to občutiš. Če naprimer pusti štumfe, ker jih bo še obul potem mu povej, da ti to občutiš kot nespoštovanje tvojega truda za red in čistočo in da te s tem prizadene. (vedi da imamo moški tri stopnje "čistosti". 1-čisto perilo, 2-perilo še za obleči in 3-umazano). Poglej, puščanje perila, da bi ga še oblekel bi lahko na nek (sicer napačen) način pomenilo da te ne bi obremenjeval. Enako pulover.

Da rata lačen ali se mora še umit, obleč, ....  stvar navade. Če veš, da je tako se pripravi na to, ne čakaj, ampak že toliko prej "ga naženi" se urediti. S časoma se bo navadil to.

Čaj v zavreto vodo....  - a je to kaj povezano z uporabo komjuterja?

Zalaufat pralni stroj. - ne mi reči da ga je nemogoče. Je pa nemogoče brez truda vzgajanja.

Da ne ve kaj je "gosenica" je problem vzgoje. Prav gotovo je tvoj del krivde vsaj v tem, da od njega nisi zahtevala, da je prisoten pri vzgajanju otroka oz. točneje pri ukvarjanju z njim. Ampak pepričan sem, da se bo s tamalo ukvarjal, samo pomagat mu je treba začeti.  Moški pač nimamo kr vgrajenega čuta. Eni se od žene samu učimo in pobiramo, drugim je treba "dotajčiti".

Torej pogovor. NE O TEM KAJ JE NAROBE ampak vedno KAKO OBČUTIŠ tisto, kar je narobe. Katere občutke v tebo to vzbudi. In tudi on naj pove, katere občutke on doživlja. Vendar pazi. V stanju "krega" je to težko. Bolj kot je problematično oz. močnejši kot so občutki, težje se je koncentrirati samo na občutke in ne obtoževati. Ker v trenutku ko pride obtoževanje pride do blokade in lahko govorita vendar drugemu ne pride do srca. Do srca pride samo pogovor kako občutiš, ne kdo je kriv.

In zato je dobra strokovna pomoč. Če ni kaj huje, kot si pisala lahko dve vsaj malo zreli osebi to rešita. Obstaja veliko knjig, kjer se najde pomoč na to tematiko.

...nezreli fantek tehnofil govori o zrelih rešitvah...

...naženi ga toliko prej se umit in oblečt...(kot da odrasel moški rabi mamico, ne pa ženo)
...ti si zdrava in moraš ti njega potegnit iz začaranega kroga.... (ker igranje igric namesto ukvarjanje z družino je začaran krog...hahahah)
...ti nisi vztrajala, da je prisoten pri vzgoji otroka... (hja, ker odrasel moški misli, da je konec njegovega dela ko odda seme?)

Mislim kake ti pokaš!?!?

In tisto zgornje nabijanje o možnostih, ki jih ženska daje svojemu zakonu in reševanju le-tega in končnem umiku ženske, ko ta ne vidi uspeha? Pa si ti čisto blentav??? Kaj naj se ženska zavoljo kretena uniči? Kretena, ki ga je treba v odrasli dobi VZGAJAT??? Svašta.


< Sporočilo je popravil bomboncek1 -- 14.11.2010 15:02:38 >

          


< Sporočilo je popravil tehnofil -- 14.11.2010 19:09:05 >

mislim da ne bo šlo razen da ga pustis en teden cisto pri miru in mu nic ne kuhas nic ne pobiras za njem pa ko bo svinjak pa pejt ti lepo na dopust takrat bo pa mamico poklical in bo prišla pospravljat,imela sem mamina sinkota,hvala bogu upam da ne bom več kaj takega imela 

_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora