IZVIRNO SPOROČILO: RR raziskuje
Ali je tudi vaš otrok sladkosned? Mu dovolite, da vsak dan je sladkarije? Ali mu jih omejite?
Dovoliva, ampak le ob sobotah.
To je splošno pravilo, s katerim nimamo težav. Mali (4 leta) ga je sprejel samoumevno, kot vsa ostala. Tudi če mu je drugod ponujeno med tednom, ne poje, ampak spravi v žepek in ima za soboto. Celo iz vrtca prinese in si pospravi.
V soboto poje kakšno Kinder jajčko ali kak košček čokolade, 2-3 bonbončke, potem pa pozabi. Slanih prigrizkov tipa čips, kokice, smokiji nimamo.
Veliko dava na zdravo prehrano, precej si pridelamo sami, kupljena hrana pa je zelo...hm, kako bi rekla...pazljivo ali pa vsaj premišljeno izbrana. V tem ne vidim kompliciranja, kaj šele obremenjevanja, ampak skrb zase in za svoje zdravje in je to nekaj, kar me zelo veseli. Način življenja, ki nam ustreza.
Suho sadje, oreški, polnozrnata peciva in kruhi so nam nekaj povsem vsakdanjega. Pa še v domači kuhinji lahko vse nastane. Med, agavin/javorjev sirup, banana so izvrstna sladila. Celo timijan in materina dušica dajeta sladkasto. Da o vaniliji sploh ne rečem.
Uravnoteženo in (čimbolj) naravno je za nas najbolje. Presežek sladkorjev v telesu zagotovo ni dobra odločitev in sladkarije ob vsej drugi normalni hrani kaj hitro povzročijo presežek.
Preseneča me, koliko vas je napisalo, da otroci jedo sladkarije vsak dan, pa da si jih dozirajo sami, pa da jih niste niti pripravljeni ustavljat, ker je prenaporno, pa izgovarjanje na druge, celo posmehovanje zdravi prehrani, pa sladkarije kot nagrada za pojedeno kosilo(!!halo)... in to kljub tolikšnemu znanju in vedenju o prehrani, o sestavinah, o koristnostih in škodljivostih, o vplivih hrane na (ne)zdravje, ki se razrašča in je dostopno vsakomur.
Vsakomur.