AURSKA jaz tudi priporočam obisk pri manualnem terapevtu, našeemu stricu so jo uspešno odpravili, je pa hodil v Maribor, so pa tudi v Ljubljani in v Gorici. najbolj pomembno je, da mu ni bilo potrebno na operacijo in, da ga ne dajejo več mučne bolečine. res je bil bogi.
Tašča se lahko naroči na pregled in prinese vse izvide in slike pa bo potem zdravnik povedal ali bi bila manualna terapija primerna ali ne.
Sem našla še njihovo stran za telefon in ostale informacije www.mo-gy.si/man-medicina/
Stricu je zdravnik potem še predpisal vaje, ki jih še vedno izvaja.

Za hernio discusa (hrbtenica) NI zdravila, niti je "ne odpravi" noben manualni terapevt, lahko ti samo izboljša počutje in jo s terapijo premakne, da ti ne stiska živčne korenine-ploščica pa je še vedno poškodovana. Če bi bilo zdravilo zanjo, vam povem da ne bi nikoli podpisala da mi jo operativno odstranijo, bila pa je že druga moja hernia, s tem da mi tista izpred skoraj 10 let ne povzroča več težav. Ta zadeva blazno boli, ne znam povedati kake bolečine so, so peklenske. Dokler ni nevrološkega izpada (bolnik ne čuti na blato, vodo, ne zmore več hoditi, ne čuti nog, padajoče stopalo...) ali suma nanj je praviloma ne operirajo. Zato toliko ljudi ni operiranih, iz prve roke povem, da je operacija skrajna rešitev, če človek res ne more z vajami popraviti. Vsaj jaz imam take podatke iz prve medicinske roke. Hernijo operira ortoped ali nevrokirurg (menim, da je slednji boljši).

Moje prve hernie ledvenega predela niso operirali, sem pa dobila konservativno terapijo, zdravljenje s protibolečinskimi sredstvi in fizioterapijo. Pri drugi (križna) so mi jo operativno odstranili (odstranijo material poškodovane ploščice, ki stiska živčno korenino) - če bi lahko, bi raje prvo varianto, ker nikoli ne veš kdaj se ponovi na drugem nivoju, zdravljenje po operaciji je počasno in dosti bazira na samodisciplini in lastnem vložku (vaje, sprehodi, hrbtno plavanje). Res pa je, da so nekateri ljudje povsem prerojeni po operaciji - tudi meni osebno je dosti lažje - kar se križne tiče. Sicer pa si bolnik lahko s starim načinom življenja staro stanje že v par letih povrne, poleg tega tudi statistike kažejo, da se hernije rade ponavljajo - od tu razlog, da poizkusijo vse drugo prej kot operacijo. Vse operacije žal tudi niso uspešne (imam primer v sorodstvu), večina pa jih na srečo le pride dobro skozi.

Ogromno si človek lahko pomaga sam z vajami za krepitev trebušnih mišic, ki prevzamejo vlogo hrbtnih, ki so praviloma pri tem oslabele. Vaje naj vaši tašči predpiše zdravnik ali fizioterapevt, tudi na netu se jih da dobiti. Hernij je sicer na hrbtenici več vrst. Sama sem bila v zdravilišču z gospo ki je imela višje ležečo hernijo zaradi težkega dela, nošenja težkih bremen... Enim te hernije spremljajo razni izrastki na kosteh, ki zadeve še otežujejo. Glede na to kje leži in katero korenino stiska (ja, kot so že povedale, to je kila) potem človek čuti bolečine na določenem delu telesa (meni je žarela bolečina iz križa po celi nogi-govorimo o t.i. ishiatičnem živcu, bolečini pa rečejo ishias). Hernije so res vsesortne. Lahko pa rečem samo to, da je po mojih izkušenj tak človek zaradi stalnih bolečin ki mu onemogočajo normalno življenje, tečen, razdražljiv, depresiven - niti normalnih vsakodnevnih aktivnosti ne moreš delati, ne da bi vedel, da bo bolelo... Sedenje je sploh težko.

Kar se tiče zdravljenja, bodite vztrajni in poizkusite dobiti čim več informacij od zdravnika, fizioterapevtov, manualnih terapevtov. Vaje bodo vsaj malo olajšale in pomagale. V skrajnem primeru, če bi bila potrebna operativna odstranitev, priporočam, da se pozanimate o zdravljenju v UKC Mariboru, kjer trenutno hernie operirajo z novejšo, manj invazivno metodo, pri čemer diskus umestijo v nekako "kletko" in ga s tem stabilizirajo. To je bolje za kasnejše življenje bolnika, podrobnosti o tem postopku pa ne vem iz glave.

Če vaša tašča res ni nagnjena k pretiravanju, ji lahko verjamete, da jo resnično zelo boli in da se ne počuti ravno prijetno. Tega vsi ta "zdravi", ki vas občasno "boli križ" ne morete razumeti, to razumeš komaj, ko probaš (moja izkušnja) - ne privoščim nikomur, da bi sploh probal.

Upam, da se bo vse dobro izteklo zanjo.
Pa še to: če ima človek kakšno kilco preveč, je to pri herniji sploh ena prvih stvari, ki jih je treba urediti - zaradi drže-razbremenitve hrbtenice.

_____________________________

"I never said to be like me, I say be like you and make a difference." (MM)

Na nek način se strinjam s teboj, zelo lepo in natančno si vse opisala, tudi kar se tiče hernije.

Vendar, v nekaterih primerih, uspejo tudi specialisti manulane medicine sprostiti prostor med vretencema, kamor se lahko hernija umakne – dovolj je le mm ali dva, ne v celoti, da ne draži več živčne korenine. To pomeni, da pacient s pomočjo manualne terapije naravno ozdravi (brez zdravil oz. operacije).

Je pa res, da hernijo kot strukturo lahko odstranimo le z operativnim posegom.

Artista7 in seveda tudi ostali ... :)

Zanima me, kdo te je operiral (predvidevam, da si bila operirana v mb)? Kdo je tvoj zdravnik (nevrokirurg.). In kdo je operiral tvojega sorodnika, pri katerem operacija ni bila uspesna? Je slo za starejso osebo in kompleksen primer? Ce ne zelis javno objaviti imen, bom zelo vesela, ce mi das na ZS.

Tudi sama imam tezavo (mravljince brez bolecin sicer ze 2 leti), konkretne bolecine po celi nogi in v ritnici - enih 10 dni. Jem naklofen duo, ki mi malce pomaga, a se vedno ne morem normalno hodit. Sicer so mi dve leti nazaj odkrili protruzijo diska, a so rekli naj delam vaje ... Sedaj se bojim, da se je zadeva toliko poslabsala da bo potrebno na operacijo. Drug teden imam magnetno, pa bomo videli :( seveda me je operacije strah ko hudica, zato me zanima koliko casa ke smiselno jesti tablete in "cakati" da se zadeva umiri ... ?

Vesela bom vsakega mnenja, tako dobrega kot slabega :)

Mipka, zelo z veseljem bi šla na manualno terapijo, če bi mi ta bila kakorkoli omogočena. Že priti do fizioterapevta brez da bi sam plačal, je zelo težko. Oziroma jaz nisem imela te sreče, da bi mi to pomagalo, če računam da mineva že 10 leto od pojava prvega simptoma, ki ga na začetku nihče ni jemal preveč resno. Rajši bi vzela to varianto, kot operativno, saj mi je ta prinesla določene minuse (tudi pluse seveda) - ne morem prejeti epiduralne (ob porodu), poleg tega so me zelo grdo zašili - estetsko mislim.

Odgovor J.83: Operirana sem bila v Lj na ortopedski kliniki pri dr. Kralju. Sama operacija je dobro uspela in ker sem dokaj spremenila način življenja, nimam pretiranih težav; kar pomeni, da ne dvigujem in prenašam težkih bremen, pravilno pobiram predmete na tleh, delo pri tleh opravljam brez sklanjanja in v počepu ali kleče, če me ne moti preveč. Delam keglove vaje, kadar se spomnim, predvsem pa vaje za hrbtenico oz bolje rečeno, učvrstitev mišic medeničnega dna in trebušnih mišic. V Mariboru zdravnikov ne poznam, samo zasledila sem o tej malo drugačni metodi, ker so me te stvari zanimale. V kolikor bi sama takrat imela šanso, da bi se lahko odločila, kaj izbrati, bi dobro premislila. Ker pa sem bila sprejeta na nujno, ker nisem mogla več hoditi oz. stopiti na nogo, se je moja težava reševala takoj, saj zdravila in terapije niso pomagali, očitno je ortoped tako tudi presodil iz MR slik.
Nekaj uporabnih linkov: http://www.hrbtenica.tag.si/vaje-za-hrbtenico.html,
http://www.hrbtenica.com/prirocnik/narocilo-prirocnik.html

Vse vaje izvajamo DO BOLEČINE! Ne prek. Če boš rabila še kaj, javi.


_____________________________

"I never said to be like me, I say be like you and make a difference." (MM)

Hvala za informacije :)

Tudi pri meni se je nato dr. odlocil, da je operacija nujna, saj nisem mogla vec premikati prstov na nogi. Od operacije so minili natanko 4 tedni ... sicer sem pricakovala, da bom lahko ze cez dva tedna po operaciji "skakala okrog", ampak temu pac ocitno ni tako :) prsti so se v enem tednu popravili, premikam jih lahko, moc pa se ni enaka kot je bila pred operacijo, da traja ... na splosno je stanje sicer boljse kot je bilo npr. dan pred operacijo, ampak imam se dolgo pot do tega, da se bom pocutila enako kot pred nekaj meseci, ko sem bila ok. Zaenkrat prehodim cca. 1 km, 2x na dan ... delam vaje, ki so mi jih dali v bolnici in se izogibam predklonom, premikanju stvari, hisnim opravilom (tudi kuham se ne, ker mi je prevec naporno). Sedenje mi ne odgovarja, zato sedim le v casu obrokov po nekaj minut na dan. Kak dan me boli noga, drugic me jezi kriz, ... Ampak gre na boljse ... scer ressss pocasi, ampak gre :) Je tudi pri vas trajalo, preden je bil viden napredek?

Ker mi je pomembno, da bi od rehabilitacije v toplicah odnesla cim vec, bi prosila za kakersnokoli mnenje, tako dobro kot slabo. Zanima me ali ste si lahko toplice izbrali sami? V katerih ste bili? Ste bili zadovoljni ali razocarani? So bile individualne vaje res individualne, ali je slo za skupinsko vadbo?

Hvala :)