IZVIRNO SPOROČILO: deveta

Midva sva se tudi poročila le civilno in v najožjem krogu (samo starši, moj brat in njegova sestra pa sta bila priči). Glede otrok ne vem, ker sem bila takrat noseča in je itak mogel bit moj, takrat še zelo mini trebušček, zdraven . Kaj si mislijo sorodniki me ni niti malo zanimalo, poroka je najina (v bistvu sploh nisem razmišljala kaj si bodo mislili). Vsem pa sva povedala, da se poročiva in vsi so nama čestitali in celo bogato obdarili (nisem niti pričakovala). Po pravici povedano jih je bila večina celo zadovoljna s tako odločitvijo, saj jim ni bilo treba še primernih cunj kupovat. (poročila sva se pozimi v največjem mrazu (moja želja ).
Obred je bil super, kosilo tudi. Prijateljice iz vasi, so mi okrasile dvorišče in v soboto, ko me je prišel iskat (vse smo naredili kot je treba ) se je pri nas zbrala cela vas, da naju vidi. V Kopru pa so me pričakali nekateri sorodniki in prijatelji in naju obsuli z rižem, ko sva prišla iz dvorane ven in nama čestitali. Sledilo je nekaj fotk in šli smo na kosilo in pol domov. Eden mojih najlepših dni. Pa še snežilo je (to se v Kopru zgodi enkrat na nekaj let).