Kambiatek mislim da ni tako črno belo kot opisuješ. Svet je v barvah. Oba sta morala prispevati k situaciji ki je nastala. Neke zavore vsekakor obstajajo med vam, katerih se morda niti ne zavedata oz.  vedenje enega samo krepi vedenje drugega in sta tako ves čas v začaranem krogu.  Spolnost med dvema je najbolj ranljiv prostor med ljudmi, ker če tu ne teče potem je neka stiska v vajinem odnosu. Katera je se bosta morala sama vprašati in poiskati. Ni rečeno da sta že prestopila rubikon in je za vse prepozno. Gre pa za proces v katerem morata oba biti volja sodelovati, da se kaj izboljša. Če tega ni, ni zaupanja in je vsa ta ljubezen le farsa...takrat kambiatek ...je čas za odhod.


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

Kombiatek,
meni pa niso jasne naslednje stvari (ne da se mi iskati citatov, tako da se opravičujem, če sem se kje zmotila):

- Nekje si zapisal, da ženo pripelješ do orgazma (a da ima ona pri doživljanju orgazma občutek, da jo bo kap).
Torej je vsaj občasno uživala v seksu?

- Da z njo že več kot 10 let hodiš vsako nedeljo dopoldne k maši, čeprav bi raje ta čas užival doma v lenarjenju.
Zakaj pa ji kdaj ne predlagaš, da gresta k večerni maši?
Zakaj pa pravzaprav moraš iti tudi ti k maši, če ti je to v zelo veliko breme?
Delaš pokoro?
Zakaj ne gre žena sama?
Žal je meni tvoja izjava samo dokaz, da mnogi ljudje k maši ne gredo iz iskrene in osebne želje, ampak iz drugih razlogov, tako da se mi vedno znova potrdi, da so takšni ljudje dvolični in da ne mislijo tega, kar delajo.

Mene kot polnoletne osebe ne bo nihče prepričal, da bi na silo nekam, kamor mi je zelo velika muka in odpor, hodila vsak teden več kot 10 let, če sama v tem ne bi videla vsaj nekaj dobrega zame. Kaj kmalu bi našla rešitev iz takšne situacije.

Mislim, da je napisal, da zato, ker to njej veliko pomeni. Kot gremo v bistvu vsi kam ljubim na ljubo. Samo da on to dela vsak teden že več kot 10 let...

kambiatek, jaz ti čisto verjamem, da se ona ni samozadovoljevala. Poznam kar nekaj globoko vernih ljudi obeh spolov in dejansko jih ima večina vsaj majhne težave v spolnosti. Nekateri so bolj odprti in o tem govorijo, pa so vseeno presenečeni, da jim lahko pomaga en ateist, ki itak nima pojma o vsem skup (besede ene prijateljice, kako je bila presenečena nad tem, odkod je pomoč prišla;).

To je verjetno zato, ker težko odmisliš, da zdaj je pa to vse lepo in prav, kar je bilo do včeraj najstrožje prepovedano... Tisti, ki imajo samo malenkost liberalnejšo versko vzgojo, pa teh problemov praviloma nimajo, čeprav hodijo vsi v iste cerkve in verjamejo v istega boga. Vendar zna biti ta frustracija kar huda, vsaj, kolikor sem se pogovarjala. Meni je bilo kar hudo. Ker kolegici je dejansko zelo nerodno že, če kdorkoli omeni karkoli, kar se nanaša na spolnost, njej je vse v zvezi s tem gnusno. Otroke ima pa rada in ima zelo smisel zanje (svojih še nima).
Ne rečem, da je to nujno razlog, sploh ne - lahko je tudi spolna zloraba ali kaj tretjega, kar ji je zatrlo nagon (ker se strinjam z bakfarkom - tole obsesivno čiščenje in redno življenje, ko vse narediš do roka, ko je vse tipitopi... je navadno pokazatelj zatrtih nagonov). Je pa tudi možnost.

Zato mislim, da bi se lahko mogoče iz te strani približal - skozi vero, glede na to, da ji ta toliko pomeni... Morda se začneta pogovarjat o bogu, ki je simbol ljubezni, pa kaj je ljubezen, pa ji poveš, v čem vsem ti vidiš njeno ljubezen in ona tebi, v čem jo vidi ona tvojo. Potem se pogovarjata dalje, o tem, kaj bog dovoli in česa ne in kaj podpira in česa ne... In če je bog ljubezen, potem verjetno nima nič proti (tega verjetno ne smeš tako povedat, moraš bit malo bolj takten, samo jaz sem ateistka, pa ne znam tega tako lepo taktno povedat, ti boš verjetno bolj vedel, kaj je sveto in česa se ne sme omenjat).

Potem pa, ko bo pogovor že bolj intimen, jo vprašaj, kako se je počutila POTEM, kadar ji je bilo v postelji s tabo všeč. Ali je imela občutek krivde, jo je bilo sram samo pred sabo in pred tabo? če dobiš na to odgovor, potem lahko po moje še daleč prideta...

Verjetno ne bosta tako daleč v intimo zajadrala v enem samem pogovoru, ampak vztrajaj pri tem, da gradiš en tak zaupen odnos, kjer se lahko tudi take stvari pogovarjata. Samo ne začet direkt: zakaj pa ti ne seksaš z mano? Ker se ti bo samo ukokila in ušla. POizkušaj se ji približat iz njene smeri, mogoče se tudi pogovoriš z vašim župnikom, ker ga verjetno bolj smatra za avtoriteto in bo bolj verjela, da to ni nič narobe, če od njega sliši... Ampak najprej bi jaz poizkusila ustvarit intimo med vama.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Draga mojamura, oprosti za pozen odgovor, samo pri meni je težko priti do »ustreznega« časa za pisanje. Pišem le v službi, in še to, ko je res mir in ni nikogar blizu.   Vesel sem, da si me spoznala v drugačni luči. V tem postu se pa strinjam z vsem, kar si napisala. Veš, moški imamo nasploh težave. Naskakujemo ženo, njej pa ni do seksa. Potem pravijo, da mu ni nikoli dovolj, da misli samo s spodnjo glavo… in smo prasci. Če si omislimo ljubico, in ko žena zve, smo prasci. Kaj mu je naredila, da je šel k drugi, prekleta baraba. Če se ločimo, smo zopet prasci. Pa tako dobro ženo je imel, vse mu je naredila, pa še otroke je zapustil. Če se ženska loči, pa pravimo, da je naredila prav, da se je ločila od tega prasca, saj…taki so stereotipi. Tudi stereotip, da moški ženam ne pomagajo doma, je vedno prisoten. Okoli sebe ne poznam moškega, ki bi se doma obnašal tako. So moški, ki po službi opravljajo potrebna dela tako kot ženske. Tu razmišljati o tem, kdo izmed njiju naredi več tega ali onega, je za mene nesmiselno. Jaz npr. sem vsa leta, ko sem bil do pred nedavnega v »imenitni službi«, kuhal med tednom kosila, da sem zaradi otroka ponoči vstajal večkrat kot žena, kar mi sama priznava...   Je pa tako. Na začetku zakonske zveze se partnerja prilagajata. Če bi takoj reagirali na vsako konfliktno situacijo, potem nebi nobena zveza ostalo skupaj. Do kdaj se je objektivno prilagajati in ne reagirati, je pa vprašanje. Dlje ko zveza traja, težja je odločitev in ukrepanje. Seveda se v zvezi dogodijo tako absurdne situacije, da je vztrajanje nesmiselno. Takrat je odločitev lahka. Ko pa je zveza v taki fazi, da ne moreš ne eno ne drugo, je pa najtežje. In tako je pri meni. Da dam še piko na i, pa bom še enkrat rekel: »Rad bi imel ženo rad (beri, rad bi seksal z ženo, ne s kakšno drugo).«   Draga mojamura, ali veš, kako preprosto je svetovati. Če npr. na forumu berem vprašanja ali prošnje za pomoč, nasvet, imam polno idej, kako rešiti razne krizne situacije. Popolnoma drugače pa je, ko si sam v kaši. Verjetno te pa zanima, kaj bom naredil. Vsekakor je storjen prvi korak, kajti vredno je že to, da sem stisko obelodanil. Ker sem človek, ki ne ukrepa takoj, ampak premisli, preden kaj stori, bom nastalo situacijo najprej »prebavil«. Bom pa poročal o usodi mojega zakona. Pa lep pozdrav. In če se še kaj oglasiš, bom rade volje odgovarjal.

  
vidiš tu se pa najdem, v odebeljem delu teksta. Tudi sama sem bila poročena. zakon poln nasilja bolanega ljubosumja ter alkohola. pa mi je 100 ljudi reklo, pa kaj si se sploh poročila z njim...a na začetku pa ni bil takšen?....ali pa: jaz ne bi bila z njim niti pet minut...pa so sledili še bolj dobronamerni nasveti:
odidi od njega...zbeži dokler lahko itd itd itd.

Takrat sem si, verjetno prav tako kot ti, sama pri sebi mislila: Pa kaj mi vsi govorijo kaj in kako....ko še nobeden ni bil sploh v podobni situaciji. zdaj so vsi pametni in polni nasvetov.

A pozneje sem spoznala, da je edini človek, ki lahko dejansko kaj spremeni, jaz sama.  Hvala bogu, da sem zbrala dovolj poguma, moči in ne vem česa vse še ne, da sem zapustila tega človeka (z njim imam tudi sina). Pa da ti povem, da potem ni bilo takoj konec vseh težav. začela so se zalezovanja grožnje. apmak sem zmogla, ker sem vztrajala....ker sem vedela da si takšnega življenja, kot sem ga imela takrat ne zasluži nobeden. hotela sem bolje zase in za otroka. in dosegla sem to. je pa potrebno, da preteče kar nekaj vode, da sam pri sebi razčistiš, da stvari postaviš na svoje mesto, da veš česa si želiš in da veš vsaj približno kakšno bi naj bilo tvoje življenje.

Hočem reči, da ti lahko govorijo/mo 1000 in eno stvar, vendar dokler se ti sam ne odločiš za spremembo boš živel še naprej takšno življenje, kot ga pač živiš. Življenje, kjer mož in žena živita drug mimo drugega.


< Sporočilo je popravil mojamura -- 27.10.2010 9:13:17 >

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Bravo. Sicer se mi zdi, a je debata samo še za vaju, pa se bom poslužila še enega komenarja....imam občutek, da Gospod išče samozadoščenje okolice, če tega ne dobi doma. Da je dober, vozren, idealen mož ( na podlagi kar je napisal), da ga pohvalimo, da je super duper superman, vsi pa vemo, kdaj je moški najbolj zadovoljen in pohvaljen-ko opravi posteljno delo in zadovolji svojo žensko. In če ni tega, mu lahko še kako špila v službi, okoli doma, v prijateljski krogih, doma se bo počutil kot polit cucek  z občutkom nesposobnosti.

Draga skrvavca!

Saj ni problem v tem, da žene ne zadovoljim. Problem je v tem, da mi žena preprepremalokrat to "dovoli". Kar zadeva pa pohvale, pa misli, da si zelo zgrešila. Ali bi potem to zgledalo takole: "Veste, dragi forumaši, rad bi se pohvalil, ker imam v zakonu težave."

Ne kupim.  Zato ne, ker si na začetku pisal, kaj vse imaš, kako si priskrbel, kakšen si, kako si potrpežljiv, kako si oh in sploh, pa ne bi to pa ono pa ne vem kaj.......te besede so, ki jih jaz vidim kot sama hvala.  Pa menim da je razlika ljubiti in imeti rad. Zakaj  ne zapustiš žene? Ker jo imaš rad, pa še to je kaj, naveza? Samo to ali še kaj drugega? Zato ker imaš v hiši pošlihtano? To ti lahko najeta pomoč tudi nudi ali pa samo občasna gospodinja? Kaj te veže z ženo? Vera, zaobljuba, smiljenje, ne vem....bi ji rad kaj dokazal? Me zanima kaj bi na to žena porekla, če bi kar tako stopil pred njo in ji rekel"  draga moja, ker si mi samo gospodinja in družba, žena pa ne, sem se odločil: Ali spremeniva odnos na tako in tako, ali pa hočem ločitev, ker ne mislim v tej vezi več ostati!" Pa me zanima kaj bi gospa porekla na to. Ali pa se glede na napisano ne strinjaš in imaš ti problem, kako bo potem okolica gledala nate? Da boš ti izpadel grd, ker imaš doma žensko ki ti vse naredi, hodita k maši in  imata popolno vezo? Ne vem, te morda to skrbi?

pa še vedno ne razumem, kako lahko si z nekom v vezi 30 let, pa dajte gor ali dol leta, seksate ma 1x na leto? Meni se bi zdelo sumljivo? Ali vam ni to sumljivo? Menim, da če je človek zdrav, brez hude pretekle izkušnje, potem ni ovire. Če pa tega ni, seksa pa tudi ne....potem je razlog treba odkriti. Kako še vedno z ženo nista v tolikih letih in dnevih vsake noči v isti postelji razčistila kaj zanjo pomeni dotikanje, ljubezen, seks,....? Ne razumem. Razen, če ta vprašanja niso bila postavljerna, ko si bil odrinjen od seksa, potem pa udri po ženmski zakaj je taka. Kakšen seks pa je takrat ko je?  Ali samo da je ali je kaj od njega. Ker četudi takrat ženi ni do njega, potem bi se moral umakniti, ne pa se samo sprazniti.

Pa brezveze, ker to so samo moja predvidevanja in misli, vidva pač najbolje vesta to....

skrvavca dober post, razmišljam tudi sama podobno. 

jaz sem že obupala. očitno kambiateku paše ta zveza.

kambiatek, zakaj se mi zdi, da če kdo napiše post s katerim se ne strinjaš najbolj ga zdaj proti koncu teme samo preskočiš?


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Draga mojamura!

Hvala za zadnji post. Od včeraj že razmišljam, kako bi ti odgovoril. Pa rečiva takole.
1. Na forum sem prišel zato, da bi stisko obelodanil. Ko človek da tisto, kar ga tišči iz sebe, mu dobro dene. Dosegel sem namen.

Oprosti, pritisnil sem napačen gumb zato nadaljujem.

2. Prosil sem za komentarje na mojo zgodbo in dobil sem jih. Na tem mestu se vsem, ki ste mi odgovarjali, zahvaljujem. Vsi posti so mi bili dobrodošli, vsak po svoje. Če na kakšnega nisem odgovoril direktno, pa je bil odgovor že v kakšnem prejšnjem postu.
3. Na forum sem prišel tudi z namenom, da še drugi berejo o težavah, ki jih človek lahko doživlja, to kar je omenila tudi ronja. Tako branje je tudi meni pomagalo. S septembrom sva se z ženo vključila v zakonsko skupino. Že prvo srečanje je bilo zanimivo, saj medsebojno kramljanje o težavah v zakonu, o reševanju le-teh pri enih zakoncih itd. pomaga drugim.

Glede na "preskakovanje" pa me prosim kar opomni. Rade volje bom odgovoril za nazaj in za naprej. Le možnosti so pri meni malo omejene, saj, kot sem povedal, lahko pišem le v službi, pa še to težko. Lep pozdrav tebi in vsem ostalim.

žMe veseli, da sta se z ženo vključila v zakonsko skupino. Upam, da bo to obrodilo sadove. Želim vama vse dobro 


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Verjetno isto nekaj, zaradi česar tudi midve ne bi zapustili svojih moških, če bi se poškodovala in ne bi več mogla seksat. Vsaj jaz ga ne bi, čeprav mi seks veliko pomeni. verjetno bi se zmenila za kako malo bolj odprto varianto takrat - kolikor sva se zdaj pogovarjala, nisem še bila v konkretni situaciji, tako da so to vse predvidevanja. ampak tisto nekaj pa gotovo je prisotn - tisti ljubim te. In ne vem, zakaj ga kambiatek ne bi mogel občutit. Jaz pa v njegovih postih čutim ljubezen do žene - o njej ne govori poniževalno ali grdo, čeprav je prizadet - to že veliko pove...


Čestitam! Poznam nekaj parov, ki jim je to pomagalo! Itak največ šteje že to, da sta oba to pripravljena naredit. Mojadva recimo pravita, da se ne bi ločila, če bi to takrat storila. (čeprav je tudi tako čisto ok). Morda boš lahko ob podobnem problemu predstavil (nežno) tudi vajinega, morda bo žena dobila drug pogled na spolnost - oz. ugotovila, da obstaja drug pogled. Ker v bistvu si morata prit samo malo naproti - tebi ni vsak dan za seksat, saj če bi bil čisto nor na to, verjetno niti ne bi zdržal 30 let. Morda niti nimata tako drugačnih apetitov, samo so njeni potlačeni...
Držim pesti za vaju!


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Itak. Samo jaz sem vedela kakšen je moj, on je pa vedel kakšna je njegova, pa je rinil vanjo, čeprav je vedel kakšna je glede spolnosti. Ne moreš primerjati, da dva seksata redno, pa pride do magari zdravstvenih težav, pa se zaradi tega seks neha. Ne pa, da se  od štarta zavedaš koliko je za nekoga seks, koliko pa zate. Nekoga nekaj siliti ne vem, če ravno obrodi sadove.  Meni je to podobna zgodba nekaterih  žensk " .....ja, je pil že prej, ampak sem mislila, da ne bo več, ko bova poročena, pa otroke imela,.. ja je bil že prej žleht, ..al pa škrtuh...al pa pasiven...al pa tih......" ali pa " jah , sem mislila, če mi je prej parkarat primazal klofuto, da bo ko bodo otroci, bo pa  to nehal, pa me še vedno tepe..." mislim...prav tako, če srečaš moškega ali žensko, pa ti je že na začetku vse jasno, kakšen odnos ima do seksa, ....ja Bog se usmili, verjetno ne bo čez noč ninfomanka ratala ali pa spolni obsedenec.  ali kaj ????....jaz ne poznam primerov. Taki so si sami krivi, meni se nihče ne smili.  Tisti ki so bili prej konzervativvni so tudi potem.  Sama sem bila v primeru, ko sem imela malo zdrav. težav in je pri seksu bila pavza, me je moj takoj "zaslišal" kaj je narobe, če je z njim kaj, če ne čutim več, če je z mano kaj,...."  to so osnovni pogovori med partnerjema. Da sta pa dva 365 dni na leto skupaj v isti postelji, pa da ne prideta do takega pogovora, potem pa ne vem ali sem jaz za luno ali luna za mano.

Sploh pa če gospoda kamiatka še enkrat preberete, vam bo vse jasno. Gospod se samo hvali in pričakuje pohvale in lepe besede. In menim, da pričakuje komentarje v smislu "matr ma ženo blesavo, ker mu ne da, on je pa car-priden, posprvlja, situiran, pomaga, vzoren....."

"Pričakujem čim več komentarjev, nasvetom se pa raje izognite, ker je prepozno za kakršnokoli reševanje in spremembo situacije. Bom pa z veseljem opisal kakšen zanimiv dogodek iz najinega (ne)spolnega življenja. " Mislim, da je malo moških na tem svetu ki bi se "hvalili" po forumih s problemi ki jih imajo z ženami. Za seks ni nikoli prepozno, da bi pa intimne podrobnosti tukaj gor delil in ženo tlačil v drek, medtem ko se ne more branit, mi gre pa na organ. tisti, ki ga imam drugače rada

Midve sva vedeli, kakšna sta najina, če sva ju pa prej sprobali, itak! On pa ni imel pojma, kaka je njegova, če pred poroko nista seksala! To je ja jasno! Večinoma mislijo, da itak da bo to vse ok. Pa se včasih uštejejo...
Nama je tudi normalno, da se o tem pogovarjamo, samo nama to ni bil nikoli tabu, midve nisva imeli staršev, ki bi iz tega delali tabu,... ni problem načet teme o seksu, ker je to pač ena normalna tema - ni pa pri vseh tako...

Verjetno bi vsak rad, da nas drugi vidijo v lepi luči in vsak bi rad dobro o sebi mislil. Pa vendar smo v večini hvaležni dobronamernim komentarjem, ki nam odprejo oči, kje ga serjemo (vsaj jaz sem do zdaj bila)... Ne vem, mogoče sem res optimistka, samo to še ne pomeni, da nimam prav .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Eno leto in pol jo je osvajal, da jo je dobil?? Ja s čim pa? Z materialnimi dobrinami al kaj al jo je na čokolado ujel? Al pa sta bla pri skavtih? Pah....se ne bom vključevala v to, res ne...če sta dva zacopana eden v drugega, potem komaj čakata kdaj bosta skočila skupaj, če je vmes kakšna  taka vzgoja, potem se skoči to skupaj takoj po poroki in se skače potem normalno.   V enem letu pa pol bi pa tudi ženo spoznal kakšen odnos ima ona do tega. Ali mu je kdaj omenila, da komaj čaka, da bo.....Če je pa vsaj nekaj dni, mesecev do enega leta videl, kako žena dojema vse skupaj, bi pa pustil a ne??  Če v enem letu žena ni pokazala volje, potem bi gospod lahko tudi sporazumno razdrl poroko. Če pa gospod še vedno HOČE biti z njo naj pa ukine misli na seks z njo, naj potem uporablja roke, da se izprazni ali pa si kupi v erot. trgovini lutko, ki je baje ful podobna pravi ženski in ga naj daje tja, da poteši nagon ali pa razne mini suckerje pa ...ja maš vsega boga no... ne pa da išče tu gor tisto, kar sem že prej pisala-HVALO. Ker zdaj se mi pa resno dozdeva, da ima probleme ON. verjeno mu iz njegove mladosti izvira problem, da se ne more soočiti s težavami in mirno čaka in čaka. Naj razčisti s seboj. KAJ BI SPLOH RAD?! Nasvetov ne, bi pa razkrival podrobnosti, kako mu žena ne da ,...bljak....

< Sporočilo je popravil skrvavca -- 28.10.2010 13:07:53 >

Povzeto po kerensi, with all due respect, ampak ko se že zdi, da si opravila temeljito analizo trga erotične ponudbe, bi morda še predlagala, da si na "cesti" lahko kupi storitve ženske, ki je baje ful podobna pravi ženski, celo obnaša se tako kot prava ženska, natanko tako kot si je zamislil kambiatek. Zakaj ponujati plastiko, ipak je človek bitje "od krvi i mesa", kot se reče.

skrvavca dej no...... a je vse ok? Nekam veliko jeze je v tebi?!

Kombiatek je zapisal, da noče nasvetov. Zakaj jih potem deliš?

Sam imam skoraj enako situacijo kot kombiatek, zato že nekaj časa spremljam tole debato. Me je pa tvoj odgovor vzpodbudil, da sem se prijavil.
Osebno gledam na zadevo takole:
*sem sprejel da počakava do poroke (pač marsikdo bo rekel maček v žaklju)
*sem izjavil da in vse ostalo povezano z zvestobo v dobrem in slabem.....................
*sem tudi užival z ženo
*nisem pa dobil čisto to kar bi hotel in zato sedaj trpim
Žal ženo moje trpljenje ne gane toliko, da bi skupaj konvergirala v točko usklajenosti, temveč se moram v vsem zelo prilagajati, da sva vsaj navidezno skladna. No to je pa tisto, kar me najbolj muči. Jaz jo imam rad in sem pripravljen delati stvari za njeno zadovoljstvo ona (vsaj tak je moj občutek) pa me ignorira.

Zakaj zavraga bi sedaj fizično potrebo tešil z lutko. Saj je nebi potešil, ker mi ne manjka samo telovadba. Seks je za mene več kot samo telovadba.

Popravi me, če se motim, verjetno v prepričanju, da jo imaš toliko rad, jo toliko ljubiš, vidiš v njej tisto dozo ideala, da boš tvegal celo tisto nekaj tebi toliko vredno, ki se trenutno sicer ne manifestira, je pa prav gotovo skrito in ždi nekje globoko v tistem idealu ter samo čaka, da se osvobodi in sevne na čisto - sklenitev zakona, kot avtoritativni vzvod osvoboditve spolne sle.




In si se zavezal, da boš jo neomajno ljubil tudi v slabem, torej v pomanjkanju tistega, kar je še mogoče vedno skrito v globinah ali pa le steška priveka na površje v strahu pred zunanjim svetom, kar pomeni, da boš zvest in močan ter se boš uprl vsem skušnjavam, ker ideal, kot si ga skonstruiral sam, enostavno ne more imeti felerja, ne more spodleteti, ker "to kar se mi kaže in še najmanj spominja na ideal pravzaprav ni čisto preprosta, povprečna stvar, temveč popolnost, ki samo čaka na prebujenje, je samo dobro varovan in skrbno zabubljen metulj, v vsej svoji lepoti."
Pa če je treba do smrti in za njo, šele v večnem življenju. In kako šele bosta uživala.




Brez zamere stari, ampak z njene pozicije se manever skupne konvergence zdi ciljno usmerjen v točko usklajenosti v kateri TI prenehaš trpeti, zaradi tega, kar ti ona ne more dati. In kolikor se tebi zdi, da ne gane nje, de facto isto toliko ne gane niti tebe. In to tvoje navidezno prilagajanje zarad navidezne skladnosti se lahko brez slabe vesti razume kot dobro premišljeno manipuliranje, da se navidezno pridobi vtis, da ugajaš, se prilagajaš, sklepaš kompromise, v bistvu pa taktiziraš, preigravaš, pleteš mrežo, da nasprotnik popusti, dokler ne zabiješ gol, končno skoraš.






IMO, pojem ljubezni je mnogo preuveličana, precenjena stvar. "Imeti nekoga rad", je v svojem bistvu še najbolj primerno opredeliti z odnosom do drugega v katerem bolj kot ne SEBI dovolim uživati točno v tistem, kar mi DRUGI lahko omogoči. Apro po seks: če mi torej ne moreš omogočiti seksa s teboj, mi vsaj omogoči seks z nekom ali nečim tretjim. V nasprotnem, verjetno se boš strinjal, itak nima smisla, niti sklicevati se niti na tisti "sudbonosni da".

< Sporočilo je popravil Bakfark -- 30.10.2010 11:32:31 >

Približno bo držalo, vendar brez tveganja. Kaj sem tvegal?
Kdo ne tvega?
Ali tisti ki spolno slo osvobodi že pred poroko ne tvega, da bo po poroki, ali pa čez 10 let vse drugače?



Ne ne pretiravanje, sploh ni šlo za idealiziranje. Bilo je vsaj z moje strani preveč racionalizacije.



No stari tole je tudi držalo, vendar do točke, ko sem jo postavil pred dejstvo...nadaljevanje kdaj drugič



Ne nikakor ne mislim da je ljubezen prepovzdignjena. Kaj nam pa sloph še ostane? Imeti nekoga rad in ljubezen je potrebno definirati, da se o njej sploh lahko pogovarjamo. O kakšni ljubezni govorimo? (agape, eros, filos)
Stari izrek usodnega da je odločitev in odločil sem se za agape, eros in filos sta bila že pred odločitvijo za da. Ne morem si zamisliti kako bi se sploh lahko sama odločila za eros. Stari to te zadane, to se ne odločiš. Kaj naj bi se potemtakem odločal, ja seveda za agape. Kaj pa je agape? To pa ni to o čemer pišeš ti.

Zakaj jo imas tako rad? S cim si je tvojo ljubezen pridobila? Razen s trzaji ob tvojem dotiku? Je cas za korak(ne en) naprej! Pa pohiti... ker zivljenje je kratko!!
Sem pa vsak tvoj post prebrala na tej temi(mogoce sem pa spregledala odg. na moje vprasanje)!