BAGI - jaz bi tud rada, ker mam cajt in energijo, ampak on noče.. Silit pa ne morem v njega. Edino, kar res pusti, da mu pomagam za šolo. Večinoma bi tak samo igrice igral ali pa gledal risanke... In ko jaz predlagam, da gremo malo ven, mogoče lahko tudi s kolesom, sem pa že "tečna".

Jaz sem tudi otrok ločenih staršev, samo z mano sta se in mama in ata ukvarjala, tako da noben od njunih partnerjev ni nekaj kvačkal vmes. Mi niti ne bi bilo fajn, če bi .... po pravici povedano. Je pa res, da smo naša generacija dosti bolj spoštovala odrasle, kot pa ti naši mulci danes.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mi bomo skupaj počasi že 4 leta, tak da to niti ni tak malo. Imava take intervale, včasih je ful fajn, drugič me spet ne šmirgla. Saj pravim, on bi najraje cel dan igrice igral, drugo ga ne zanima, tak da nimam niti priložnosti, da bi se mu lahko še bolj približala. Moj partner pa mu pusti sedet cel dan za računalnikom, čeprav mu govorim, da mu s tem ne dela nič kaj dobrega... Ker se meni ni za bit cel dan v stanovanju, se pač obujem in grem po svoje. Onadva pa sta (jaz jima pravim, da bosta počasi "zagnilila" ) cel čas not. No, moj partner je tudi tak zapečkar in se mu nikamor ne ljubi it, ker otrok hoče očeta zraven, mali pa sam z mano tudi noče na sprehod, ali pa kaj podobnega. Pol pač grem po svoje.

Sem se že marsikdaj pogovarjala s svojim partnerjem, da veliko stvari dela narobe. On pa hoče malemu v vsem ustečt, ker se boji, da v nasprotnem primeru ne bi hotel več prit k nama. Zato ga tudi ne vzgaja primerno, ker mu vse dovoli. Meni pa reče, naj ne pametujem, ker še nimam otrok... Tak da smo v bistvu zaradi nestrinjanja med nama s partnerjem obstali na isti ravni v odnosu vseh treh. Žal, sama ne morem naprej, če partner ne sodeluje z mano.. Seveda pa on to zanika.... Joj, ti dedci....

vse enako, samo da ne zaspi še sam

upam, da bo pri 7h znal vse s seznama


_____________________________

ne obsojam na pamet. meni se pač zdi, da je bil tvoj namen ta, da boš zdaj očetu pokazala tele odgovore in mu tako dokazala svoj prav. jaz pa še vseeno mislim, da če otrok občasno živi s tabo, ga imaš pravico vzgajat. oz. je to tvoja dolžnost. zna pa seveda biti problem, če te otrok ne šmirgla. torej se mu moraš nekako približat.  če ti tukaj njegov oče ne pomaga, je to kvečjemu grdo od njega. in zelo narobe.
menim pa, da otrok ne rabi tebe kot mame, saj ima le to doma. lahko pa si njegova prijateljica. seveda se mora zavedat, da si kljub temu odrasla oseba in ne njegova vrstnica. pa igrajta igre na računalniku skupaj za začetek.

si lahko predstavljam kako je otrokovi mami všeč taka vzgoja, ja. in ne, ne govorim na pamet.

sicer pa, mogoče bo partner videl, da si imela prav takrat, ko mu bo mali "zrasel preko glave," samo škoda otroka.....

Meni se tukaj najbolj "problematično" zdi, da te partner pri tem ne podpira. Glede na to, da živita skupaj, da torej otrok veliko časa preživi tudi s tabo, bi te moral tudi pri vzgoji jemat kot enakopravno. A ko bo vajin otroček mal večji, boš samo njemu rekla, da naprimer ne sme skakat po postelji, tavečji bo pa lahko (ker mu oči ne bo tega rekel)??? Pomoje je tud otrok, ki ni od obeh, del družine, torej mora tudi upoštevat pravila, ki v tej družini veljajo. Za dobro vseh. Moj partner bi bil izredno hud, če bi njegov sinko (pa je tudi 7 let star) mi zabrusil, da me kaj ne bo ubogal, ker nisem njegova mami.
pa čimveč lepih skupnih trenutkov


_____________________________

Ni nam dolgčas :)

sem prebrala do konca in videla, da to, kar sem ti napisala, že veš 

drugače se pa podpišem pod Urško, če smem


_____________________________

Ni nam dolgčas :)

Scorpiogirl - saj tega se jaz bojim. Ko bo moj tamali star okoli 3 leta (že vemo, da bo fantek), bosta imela s tavečjim skupaj sobo. Jaz pa se ne bi ravno strinjala, da je računalnik v sobi, in da otrok zaspi ob televiziji. Tavečji pa je zdaj tega navajen in ne vem kak bo. Saj je še dosti takih stvari, ko ne vem kak bom rešla.
Sva se včeraj z mojim pogovarjala, pa se je malo omehčal. Se je odločil, da bo uvedel sistem plusov in minusov, da bo imel mali vsaj neke omejitve. Pa brez pardona od zdaj naprej samostojno tuširanje, oblačenje, pospravljanje sobe... Saj v bistvu mali tak vse zna, ampak mu do zdaj ni bilo treba, ker je ati vse namesto njega nardil.

Se mi pa smili mali, ker se mu drugi vrstniki že rogajo, da se ne zna s kolesom vozit..

Glej, meni pa se zdi, da si se malo pozno spomnila stvari uredit s trdno voljo, če ste skupaj 4 leta in pričakujete naraščaj.
Nič ne rečem, da so problemi, ko mora otrok sprejet mačeho. Ampak predolgo si čakala in dovoljevala partnerju, da nista skupaj postavila pravil, zato boste zdaj imeli pač toliko težje delo. Vsekakor vam pa želim, da upete čim prej v dobro vseh.

Predvsem najprej odmisli pastorka in postavi na prvo mesto pred partnerja sebe, ker prav s tem, kar on dela (kljub tvoji nejevolji otroku pusti preveč anarhije), izkazuje popolno nespoštovanje do tebe. Skrajni čas je, da to spremeniš, upam da še lahko. Ko boš razrešila spoštovanje v razmerju z možem, boste mnogo drugače razreševali vzgojna nesoglasja (no, ne vem, če bo to všeč otroku).

Glede tega, kaj zna 7letnik, si že dobila odgovore, pa tudi sama si priznala, da vse zna, a kljubuje.

Bolj žalostno od neznanja kolesarjenja in plavanja, pa zavezovanja čevljev se mi zdi žalostno, da v 4 letih vi kot novonastala družina niste vzpostavili pravega odnosa (tudi z mamo otroka).
Imam dva prijatelja, ki imata vsak svoje otroke iz razpadlega zakona, skupnih nimata. Odnos z njenimi otroki so uredili super, sploh, ko se je njen bivši spravil k sodelovanju (se odpovedal alkoholu). Očim je imel vedno pravico odločanja, kaj da kaj ne, mama pa se je tudi ni pustila izsiljevat, pa je zraven večkrat jokala. Z njegovim otrokom pa stvar ni urejena, ker otrokova mama nima urejenega življenja, pri njej ni pravil. Otrok je nekaj časa živel pri očetu, mu bil dodeljen, a kaj ko je s časom ugotovil, da je lepše biti pri mami, čeprav je še denar od preživnine porabila zase. Poleg tega še socialna služba ni opravila svojega dela strokovno.

Nananaja - imaš prav. Če bi midva s partnerjem uredila stvari, ki jih navajaš, bi bilo lažje vzpostavit zdrav odnos tudi z otrokom. Prej pač niso prišla ta odstopanja med nama s partnerjem do izraza, ker šele par mesecev živiva skupaj. Zdaj sem v stiku z otrokom bistveno več kot prej (zdaj 3 dni na teden, prej 1 dan). Njegova mama pa je tudi tak bolj po sistemu najmanjšega odpora. Mali pač nima nekega reda, ker se seli od mame, k atiju, pa malo k babici in dedku, pol pa ima 3 različne vzgoje, ker se ne znajo med sabo zmenit. Tak se mi včasih smili, ko zjutraj vpraša mojega Kje pa danes spim in vidim, da sploh ne ve iz dneva v dan, kje bo tisti dan, pri kom bo itd. Za njih je to vse normalno, zame pa ni, ne more bit.

Vidim, da je jedro vseh težav res med nama s partnerjem... To morava čimprej razčistit, da ne bo večjih težav v prihodnosti. Resnično morava dat skoz en izčrpen pogovor. To je edina rešitev.

Ste mi kr odprle oči punce...

Hvala za nasvete, pa čimveč sončka v življenju (upam,da tudi v mojem)

Jaz mislim, da pri sedmih že to vse!
Torej, kar sem povdarila, zna moj pri treh. pozdravljamo in odzdravljamo absolutno, temu se reče bonton in ga učimo od samega začetka. z zgledi, jasno.
Da svoje stvari za sabo pospravi, ga spodbujamo. Ni samoumevno, da pri treh to dela sam, ga pa spodbujam.

Kopanje- ga pustim, da se sam kopa, vendar ga na koncu temeljito umijem, tako kot se sam zagotovo ne.

To, da je vljuden, hvala, prosim, nazdravje, otrok nima od kod znat, če nima takega zgleda. Torej, mi mu že od malega poskušamo to privzgojit s tem, da doma uporabljamo te besede.

Igrače absolutno pospravlja sam- začeli smo spet tako, da smo spodbujali in pomagali, nakar je to rutino osvojil in si zdaj pospravi sam. Igrače, ali če kaj riše, reže, karkoli....

Spi sam, ampak ima na hodniku luč, da ga ni strah.

Oblači/ slači ja, ampak mu je treba pomagat.

No, pa bo čez dva meseca star 4. In jaz nisem super mama, on pa ne multitalentiran otrok. Ampak ga učimo z zgledi, ki jih osvoji in ja, pri sedmih mora otrok to znat.
Dobro, vezalke bojo že še, plavat mu še nitreba znat, še ma čas.
Teh osnovnih stvari, kot so kaj pospravit za sabo, pozdravit, bit vljuden, pa absolutno...

Mi smo danes vnesli kar nekaj sprememb v naš pravilnik. Ker je v 2 dneh tamali prinesel že 2 podpisa iz šole (se pretepa in govori nazaj učiteljici), se je moj partner postavil malo bolj na trdna tla. Srečali smo se tudi z njegovo mamo (od otroka) in smo se jasno dogovorili, kakšna naj bodo pravila, da bodo povsod enaka (in to pred otrokom). Sledijo kazni za svoja dejanja (povsod), umije se sam, obleče se sam, pospravi vse sam, zaspat mora ob lučki (jutri mu grem kupit nočno lučko), nalogo pa mora nardit takoj ko pride iz šole. Kazen za to, kar je bilo v šoli, pa je nobenih sladkarij danes in nobenih igric cel teden. Pri vsakem nespoštljivem obnašanju do bilokoga dobi minus (se seštevajo). Če ima same pluse, dobi igračo (seveda mesečno), če ima minuse, sledi sankcija. V posteljo pa mora do devetih.

Mislim, da je to kar en velik korak naprej in upam, da se bomo tega držali (govorim še posebej za mojega partnerja).

To je zelo dobro zate in za vse skupaj. Sedaj pa bodi odločna in mirno vztrajaj pri dogovorjenem, če boš ti odreagirala mirno, bo tudi partner v tem videl smisel. Ker otrok bo zagotovo težko prenesel take spremembe. Pa sankcije naj ne bodo v smislu nadiranja in fizičnega kaznovanja, ker je bil v šoli že opomnjen glede tega.

Mislim, da se malemu ne bo težko prilagodit se na takšna pravila, saj jih ima že kar nekaj časa pri mami.. Ampak moj tega ni vedel,ker se pač ne pogovarjata dosti... Pomembna je komunikacija med staršema, mene to ne moti. Zdaj vidim, da je imel veliko potuho pri nas. Mora bit red, jaz to zagovarjam. Drugače bo z leti vse huje. Malemu pa ne bo nič kaj hudega, saj dobi vse kar potrebuje in še več.

Ne, sankcije niso nikoli in ne bodo fizično kaznovanje, včasih pa je treba malo glas povzdignit, še posebej, če moraš eno stvar ponoviti 100 x, in otrok ne reagira. No, ne govorim zame, ampak za mojega partnerja. Jaz se ziher ne bom zdirala..

Phe, amaterke! Zara je takoj po porodu vse obvladala.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Ne razumem. Razen vezalk seznam "izvaja" moj 4 letnik.

Sorry. Sem pozna pri odgovoru.
Razumem in se strinjam s tvojim mišlenjem.

"Tudi partner mi je že dal vedet, da to ni moja stvar, ..."  
To je pa zelo žalostno. Sori, če skupaj živita in bosta imela skupaj tudi otroka, je "njegov" otrok zdaj vajin. Kako si pa predstavlja, da ti ne boš imela nobene besede pri vzgoji prvega otroka.  Dobro, sedaj vidim, da ste, upam da uspešno, pričeli reševati zadeve.

ninch, super, da ste zadevo začeli reševat. dala bi ti še en majhen nasvet. kljub kaznim in prepovedim, ne pozabite na POHVALO. ne pozabit, da otrok v osnovi želi ubogati in ugajati svojim staršem. ker jih ima grozno rad. naredil bi vse, da bi bili mi veseli. ampak v taki stresni situaciji se pa ne znajde. zato reagira narobe. in mi odrlasi ga moramo naučiti, da se ustavi sam.
zato predlagam, da e ga pohvali. velikokrat, tudi za drobne stvari. on že itak ve, kaj dela narobe. rad bi samo slišal, da kdaj naredi tudi kaj prav.

srečno!

Urška - se popolnoma strinjam s tabo.. Nikoli ne pozabim na pohvalo. Pohvalim ga za vse, kar naredi sam in prav. In moram rečt, da je takrat ful prijazen. Je pa res, da pa na to pozablja moj partner, on pa ga hvali pri napačnih stvareh. Jaz ga pohvalim takrat, ko si pospravi čevlje, ko pospravi igračke, ko se sam obleče, se umije, itd...,mislim, da ga s tem tudi pozitivno spodbujaš k tem opravilom... Moj dragi pa tamalega hvali, kak dobro igra igrice No,k tudi to je nekaj... hehe

Moram rečt, da moj partner še vedno popušča pri vzgoji, jaz pa ne. Me je pa mali začel upoštevat in ubogat. Ker vidi, da mu pomagam pri enih stvareh, ki jih ne zna, pa je mogoče začel malo drugače razmišljat.
Me pa še vedno hudooo moti, da partner še vedno hodi spat s tamalim - kot z dojenčkom. To mi je čisto mimo logike.... pri takih letih.... ojoj. Ni mi logično zato, ker doma pri mami spi v svoji sobi pri lučki.. Zakaj hudiča se tu dere in noče zaspat sam?? Ja, ker ve, da bo ati takoj pritekel in ga dal spat kot dojenčka. SAj ga jezim, češ, pa saj nisi več dojenček, glej kak velik fant si.. samo njemu to nič ni In še vedno si ne zna televizije vklopit, kljub temu, da sem mu že nevemkolikokrat pokazala.. Da o vezalkah sploh ne govorimo... Se mi zdi, da je prelen, da bi se bilokaj novega naučil. Ampak meni ni normalno da je 7-letnik tako apatičen..

Na splošno vidim, da ti otroci danes niso več, kar smo bili mi... Mi smo pri 7. letih že sami hodili v šolo, zjutraj smo se sami vstali na uro, ker nas mama ni mogla zbudit, saj je bila že v službi. Potem smo si morali sami znat odredit čas, da se porihtamo in da ne zamudimo v šolo. Današnji otroci pa pri takih letih še na uro ne znajo pogledat, kaj šele, da bi se sami organizirali. NO, upam, da so kje kakšne izjeme... in upam, da bom svojega otroka uspela vzgojit tako, da bo čimprej samostojen..

Pa naj mi še ne reče kdo, da otrok teh stvari ne zna, ker sta se starša ločila in je zmeden.. Midva z bratom sva tudi otroka ločenih staršev, pa sva normalno vse stvari obvladovala.. Mislim, da včasih otroci takšno situacijo tudi zelo spretno izkoriščajo in tako je pri nas. žal....