_____________________________

Sanjela
Dokler imamo spomine, obstaja preteklost.

Dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost.

Dokler imamo prijatelje, je lepa SEDANJOST!

In samo tole naj bo tudi moj komentar ob tej temi. Vsega ostalega se raje vzdržim

Jaz sem otrok enega strastnega kadilca, katerega smo morali vsi prenašati. Kadil je povsod, tudi v zaprtem avtu čik za čikom. Vedno sem bruhala. MOja mami je hči strastnega kadilca. Obe sva imeli oz jaz še imam, mami je pa umrla, kronične bronhitise in astmo. Ko je mami imela infarkt so zdravniki rekli, da je gotovo zelo izrazito k temu pripomoglo 45letno pasivno kajenje kar naprej - ja, že pri 45. ga je imela. Tako da ne bi jaz o neškodljivosti, res ne. Vprašanje je tudi, koliko je pasivno kajenje vplivalo na mojo totalno ubogo sluznico na očeh in grlu in avtoimuno bolezen, ki jo imam. Skratka, ne verjamem, da pasivno kajenje nobenega otroka ni poškodovalo. Mene je zihr in mojo mamo tudi. Da o tem, da kajenje dejansko škoduje tudi kadilcem, sploh ne govorimo. Dokler ti kdo od bližnjih ne umre, ali sam ne zboliš, se ne zavedaš resnosti problema. Pri nas je stari oče umrl zaradi raka na grlu, moja tašča pa je sicer prebolela raka na pljučih, kjer je možnost za ozdravitev skoraj enaka niči in je samo splet ne vem kakšne srečne loterije omogočil, da živi z rakom že dlje kot dve leti, ampak tak primer je tako redek, da večina kadilcev nanj ne more računati. Aja, še to. Da imaš posledice od pasivnega kajenja navadno ne pogruntaš pri 20. letih, navadno pride za tabo, ko si malo starejši, tako da eni sploh še vedet ne morete, ali imate posledice ali ne, ker ste premladi.
Pa nisem noben antikadilec, daleč od tega. Me niti ne moti cigaretni dim, niti kadilci, niti mi na kraj pameti ne bi prišlo težit fotru ali frendici, da naj ne kadi v moji prisotnosti ali prisotnosti otrok, ampak to pač ni vsak dan vsako uro dneva večkrat, ampak samo občasno, saj ne živimo skupaj. Da bi pa doma otroke zastrupljala v dnevnem prostoru mi pa nikdar ne bi prišlo na pamet. In ne, toliko jih pa imam rada, da si tega ne zaslužijo, kot si tudi ne zaslužijo ostalih oblik zastrupljanj, kot so šropljena hrana in preveč neprimerne kemije v izdelkih - zato teh reči ne počnem oz. jih ne izpostavljam več, kot je neobhodno za normalen lajf, brez nekih hudih odrekanj. Upam pa, da ne bodo kadili, res upam. Bad mi je to v vsakem primeru, ker je prevelik riziko za zdravje, plus tako zelo težko je nehat, da ni vredno niti probat.

Jaz se čisto zavedam, da otrok ne morem popolnoma zavarovat pred izpušnimi plini avtomobilov, špricano zelenjavo in prometnimi nesrečami. Se mi pa to ne zdi noben argument v prid kajenju v stanovanju, v katerem živijo otroci. Temu faktorju tveganja se pa lahko izognem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Daj ne bluzi nekaj brezveze.Poznam par ljudi,ki nikoli niso kadili pa so dobili pljučnega raka ali pa na grlu.Če bi to blo res pol bi kar precej jih moglo že umreti samo zato,ker kadijo.Najbolj pametni so tisti,ki so nehali kaditi pa tud taki,ki ne kadijo znajo pametovati.Nekadilci lahko ravnotak dobijo raka.
Pravzaprav pa je pregovor:Za goske ni seno,ker se lahko zadušijo.


_____________________________

Sanjela
Dokler imamo spomine, obstaja preteklost.

Dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost.

Dokler imamo prijatelje, je lepa SEDANJOST!

Ja tudi jaz vem za neko žensko iz našega kraja ki je umrla zarad raka na pljučih, pa sama ni nikoli kadila, je pa vseskozi kadil njen mož. Pa tudi si mislim da so dandanes cigareti še bolj zastrupljeni kot so bili pred dvajsetimi, tridesetimi  leti, če je že vse drugo bolj zastupljeno.... Mi je pa po drugi strani zanimivo to, da vse katere poznam da so jim neki sorodniki umrli zaradi raka na pljučih, danes še vedno ful kadijo, jih to izgleda ni nič izučilo. Sama ne bi kadila v stanovanju, seveda zaradi otrok, pa tudi ker ne maram da mi potem celo stanovanje smrdi po dimu, sploh če se noter kadi konstantno, ko se dim vleze v vse pore stanovanja. Sem pa tudi sama  občasni kadilec.

Ha, ha, kolk so ti na žulj stopili. Prav zabavno je.  Če bi ti bilo vseeno, ne bi odgovarjala. Tako pa te jezi, ker veš, da je vse to res. Potem pa ne znaš drugače, kot nekaj zabijat. Seveda lahko dobi tudi nekadilec raka na pljučih ali grlu, vendar zelo zelo redko, vsekakor mnoooooogo redkeje, kot nekdo ki kadi. Neprimerljivo manjkrat. Seveda pa lahko dobi raka tudi pasivni kadilec, ki ga je nekdo zastupljal leta in leta. Vsekakor po statistiki mnooooogo hitreje kot nekadilec. Tako da po zakonu povprečja tako to je, tudi če se ti jeziš zraven.  Pa še to, tvoja poznanstva niso merilo za neka slovenska povprečja. Po mojih poznanskih povprečjih bi vsak z rakom na pljučih moral preživet, ali vsaj pol njih, pa ne vem če ni smrtnost po statistiki 99,9 procentna.

In ja, obstaja velika možnost, da si svoje otroke s čiki na nek način poškodovala. Ni nujno, seveda ne, možno pa je. Vsekakor po zakonu povprečja mnogo bolj možno, kot če ne bi kadila.

IN še enkrat, nič nimam proti kadilcem, niti me ne motijo v vsakdanjem lajfu, niti če poleg mene kadijo, mi ne grejo na živce (kako le, cel lajf sem vohala dim, mi je skor sinonim za ljubezen  ), samo o reali razpravljam. O reali, za katero so se zavestno odločili in jim je zgleda ok in se je zavedajo. Razpravljam, nič drugega.  

_____________________________

Sanjela
Dokler imamo spomine, obstaja preteklost.

Dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost.

Dokler imamo prijatelje, je lepa SEDANJOST!

Kdor hoce zivet v zdravem okolju si ga lahko ( v tem primeru) tudi ustvari.



Poka ni vec otrok. In ce je nekje na domovanju, kjer sta kadilca doma ima na voljo, da je na svojem ali , da sprejme pogoje, ki veljajo v dolocenem tujem stanovanju.


Seveda, da ima. Demokraticno nacelo vecine.



Mater ste eni obremenjeni  z boleznijo - bolano pa bolano. Poka je egositicna in se je imela od koga nauciti. Da svoje starse imenujes sebicna idiota je pa zelo zdravo... A tudi sebivcna idijota sta egositicna, da ne bi bilo narazumevanja.
Botom line - kar sem ze napisala - enaki so.

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

A se je tebi zadnje čase malo kompas pokvaril?

Sem otrok pasivne kadilke in strastnega kadilca. Ne vem sicer od kdaj, samo od kar pomnim me je motil cigaretni dim. V našem stanovanju je bilo ves čas nekako megleno, ogromno prahu, pa ga je mami stalno brisala, zavese so bile rumene...ko sem bila malo starejša, nekako 15 let, sem očetu "prepovedala" kaditi v moji sobi, ker mi je šlo neznansko na jetra, da so mi vse cunje smrdele po čikih. Seveda je bil užaljen v smislu, da mu jaz mulc mali že ne bom govorila, kaj bo delal v svoji hiši. Ko sem bila mlajša in smo se vozili v fičku na morje štirje v megli, pa čeprav je bil sončen dan, sem trpela ko pes. Bilo mi je neznansko slabo. Ampak to ni bilo pomembno.

Ko smo malo bolj odrasli (preko 20 let) smo začeli malo pritiskati na očeta. Mama ni nikoli nič rekla, čeprav sem jo neštetokrat vprašala, kako to da nič ne reče, a je nič ne moti da kadi ipd. Nekako smo očeta sterali kadit v klet, ne vem kako je to sploh uspelo, ker je bil itak povsod v hiši na svojem in si ni pustil ukazovati. Potem je čez čas kadil le še v lužbi. UAU! Kakšen balzam. Kar naenkrat se je vremenska napoved s TV ujemala s tisto v naši hiši - megle ni bilo več !
Potem je nehal kaditi. Po skoraj 30 letih kajenja čika za čikom. Očitno se je tako odločil. Ne vem zakaj morda mi je kdaj povedal, samo me niti ne zanima. Meni je bilo to res bombastično. Sicer sem se potem kmalu odselila in itak takoj povedala, da vsi prijatelji, ki kadijo, nimajo vstopa v stanovanje s čikom. Lahko kadijo zunaj ali na blakonu, kakšno je pa vreme, me pa sploh ne zanima.

Sama sem se izogibala lokalov, kjer se je kadilo, ko sem hodila v mladosti še ven, sem se zvečer slekla v kleti in šla direkt pod tuš cela z lasmi vred, ker ni bilo, da bi zaspala tako smrdeča. To me je vedno odvračalo od žuranja po zakajenih lokalih. Pa se glava me je naslednji dan bolela sto na uro (ne pijem alkohola).

Pa sem si potem rekla, da vidim, ko tako kritiziram, da probam še jaz to čudo, ki je tako oh in sploh hudo dobro. Rezultat? Po nekaj mesečnem siljenju  (pokadila sem morda dve škatli cigaret, ko smo bili v družbi) sem ugotovila, da ne samo da smrdi, tudi zanič okusa je.

Danes sem vesela, da velja prepoved kajenja na javnih mestih in v zaprtih prostorih. Mirno grem lahko z otrokom na kavico in na kaj sladkega, mirno grem lahko v gostilno z otrokom ali brez kaj pojest brez da bi imela zraven "ojačevalce" arome in okusa.

Ne vem ali mi zdravstveno kaj manjka, ker sem otrok kadilca (ki je sicer zdaj absolutno proti kadilcem, smešno kajne?), mi pa definitivno ni bilo všeč in me je ZELO motilo. Pa nisem imela prava glasanja, ker sem bila samo otrok v hiši svojih staršev.

Mani zato, ker nimam balkona. Resno. Ko sem ga pa imela, sem pa marsikdaj kadila na njem - ampak ne zaradi otrok, temveč zato, ker mi je bil čisti užitek s čikom in kofetom posedati na balkonu in opazovati okolico.

Ne vemo - lahko pa sklepamo. Če ne drugega, pa se zavedamo tega, da ne bomo umrli zdravi (kakor npr. misli veliko nekadilcev).

Veliko je takšnih, ja, ampak jaz pa najbrž ne bi nehala kadit'. OK, mogoče bi, če bi mi diagnosticirali ozdravljivega raka, za katerega bi mi dokazali, da sem ga fasala zaradi kajenja (saj se menda ve, da se raka ne dobi samo zaradi cigaret', a ne?). Če bi pa rekli, da ni več ozdravljiv - ja zakaj naj pa potem neham? Bom raje še uživala v kajenju tisti čas, ki mi je preostal.

A pa vam ni jasno, da posledica kajenja ni le rak na pljučih, ali grlu. Da je lahko milijon drugih stvari. Ful je dobro se trkat po prsih, kao kadim k turk zraven mojih otrok, pa so še vseeno zdravi. A dej, a si čist ziher, da bo to držal tut, k bodo stari 50 let, da ne bodo imel nobenih posledic večletnega pasivnega kajenja?  Men ni gršega, kot videt nosečnico s čikom v goflji. Če se že odločiš za otroke, dej vsaj kadit nehej. Kok je pa otrok, ki imajo posledice zaradi kajenja v nosečnosti, pa pasivnega kajenja svojih ljubih staršev, o tem pa nič ne govorite. Take stvari rajš preslišite. Najbrž niso to začel govort zato, da bi prodajo cigaret zmanjšal, a ne?
Najlažji je pa pol govort, da tista mama, ki ne kadi pred otroki je pa popolna RR-mama, k itak vse dela tko kot je treba. A vam sploh ni jasno, da je to še najmanj, da svojega otroka zavaruješ pred cigaretnim dimom.  Itak je pa brez veze kar koli govort, ker ste ene res še sto let za leseno žlico. Dobesedno.

Oprosti, ampak meni se zdi, da bi "morale" bodoče mame z marsičem drugim (tako ali drugače škodljivim) nehati prej, kakor pa s kajenjem. Prioritetno lestvico pa ima seveda vsaka svojo.

In kaj bi to po tvoje moglo bit?

A ima kaj smisla naštevati, glede na to, da se najini mnenji posledično ne bosta spremenili?

Moja starša sta oba kadilca, kadilka je bila babica po očetovi strani, dedek po mamini strani, kadi moj brat in njegova žena. Skratka, odraščala sem več ali manj med kadilci. Pri nas doma se je kadilo v stanovanju, kar je mene zelo motilo. Na živce mi je šlo, da obleke in jaz sama smrdim po cigaretih. Ko sem bila večja, sem staršema ves čas najedala, da me cigaretni dim pač moti in sta se še kar vzdržala, sploh mami, največkrat sem se pa kar sama umaknila v sobo. Sem pa dosegla, da je oče nehal kaditi vsaj v avtu, ker mi je bilo med vožnjo že itak slabo, če je pa kadil pa sploh.

Sama ne kadim, cigaretni dim mi gre pa še vedno na živce in ga ne prenesem. Obiski, ki kadijo, grejo na balkon ali pa pač ne kadijo. Sta pa tudi starša par let nazaj nehala kaditi v stanovanju in zdaj na veliko govorita, kako je zdaj fajn, pa da so bile zavese in stene prej takoj rumene itd.

Otroka ne bi nikoli zavestno izpostavljala dimu, kot sta mene moja starša. Danes pazita mojega otroka vendar, če bi v stanovanju še vedno kadila, niti pod razno ne bi dala otroka v varstvo k njima, ampak rajši v vrtec. Ne moti me, če prižgeta cigareto ko sta z njim zunaj na sprehodu, ali pa če gresta kadit na balkon, da pa bi kadila v stanovanju, moj otrok pa bi bil 6 ur na dan v zakajenem stanovanju - raje bi ga vpisala v vrtec.

No lepo, da priznaš, da si brezupen primer .

Samo še nekaj. Glede na to, da je bilo do sedaj napisanih že kar nekaj postov, kjer punce govorijo o tem, kako so njihovi starši kadili, pa jim je bilo grozno, pa slabo, pa so jim govorili, da naj nehajo, pa niso. Vsi ti starši so potem na stara leta nehali kadit, ker so se verjetno ustrašli za svoje zdravje. A niso te zgodbe zadosti prepričljive, da vaši otroci prav gotovo ne uživajo v zakajenem stanovanju. Le njihovi starši so tako bukovi, da ne pregledajo in nehajo kadit v navzočnosti svojih otrok v stanovanju. Pa čeprav je to njihova last, pa so otroci zgolj podnajemniki - in kot taki nimajo pravice do svežega zraka in zdravega življenja.

Priznam (kar se cigaret tiče). Kdor želi, me sprejme. Kdor ne - hja... svet je velik. Srečno.

Sam žal tvoji otroci še vedno živijo v zakajenem prostoru, pa niti nimajo izbire, ki si jo navedla.

Joj jaz ne vem kaj se tolko obremenjujete z tujimi otroci.Sem že napisala,da naj vsak sam poskrbi za svojega.Kerensa se bo že za svojadva ostale pa ravnatako

_____________________________

Sanjela
Dokler imamo spomine, obstaja preteklost.

Dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost.

Dokler imamo prijatelje, je lepa SEDANJOST!

ker se je s tujimi lažje kot s svojimi. ker je pri tujih (starših ali otrocih) lažje pokazat kaj narobe delajo in bičat in na križ pribijat... ker je drugje vedno lažje komandirat kot doma. in ker konec, to je RR in tuki so ipak sama peRRfektne mame (in očetje tudi, očitno).


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Moja starša sta nekadilca, pa sem jaz kljub njunim prizadevanjem, da ne bi, kadila skoraj 15 let. Nehala sem, ko sem zanosila, to pa je bila najboljša odločitev v mojem življenju. Zarečenega kruha se največ poje, zato ne upam trditi, da ne bom nikoli nobenega več prižgala, vendar močno upam, da bo tako ostalo. Super se počutim, smrdim ne več po čikih, v bistvu zdaj šele vem, kako to res smrdi nekomu, ki ne kadi. Težim pa ne nobenmu, ker vem, kako paše npr. ob kavici 

Svojega otroka pa skušam temu čim manj izpostavljati. Pri nas se kadi na balkonu, čeprav opažam, da je vse manj kadilcev, na obisk tudi ne hodimo tja, kjer vem, da bodo kljub prisotnosti otroka kadili. Se raje kje zunaj dobimo. Poleti smo s starši obiskali neke daljne očetove sorodnike, se spoznamo, usedemo, kavica je tu, na evo, gospod prižge cigaret, jaz pa čez majhno mizo s pol leta starim dojenčkom v naročju ga bukov gledam To se mi pa zdi popolnoma neobzirno. Pa kaj čem, njegova hiša, sem šla s tamalo ven, kao kužija gledat